13. 10. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa Odvetniška družba B., o.p., d.n.o., Z., na seji senata dne 27. septembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 1212/2002 z dne 23. 2. 2005 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 850/2000 z dne 3. 7. 2002, z odločbo Ministrstva za gospodarske dejavnosti št. 455-45/99-P/S z dne 10. 4. 2000 in z odločbo Upravne enote Tržič št. 301-79/93-6 z dne 21. 7. 1999 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.V denacionalizacijskem postopku, v katerem so bile izdane v izreku navedene upravne in sodne odločbe, je bila zavrnjena pritožnikova zahteva za denacionalizacijo "Tovarne C. C., vl. št. 220 in 223 k.o. V., ter vl. št. 68 k.o. U.", ker pravni predniki pritožnika niso denacionalizacijski upravičenci. Upravni organ je ugotovil, da premoženje, ki je bilo predmet denacionalizacijskega zahtevka, ni bilo v lasti pravnih prednikov pritožnika, saj pritožnik v pravdnem postopku ni uspel z zahtevkom za ugotovitev ničnosti kupnih pogodb o dediščini. Pritožnik je namreč zahtevo za denacionalizacijo utemeljeval z ničnostjo pravnih dejanj in aktov, ki izkazujejo, da njegov stari oče ni bil lastnik premoženja v času podržavljenja. Z enakimi razlogi je utemeljeval tudi pritožbo, ki jo je Ministrstvo za gospodarske dejavnosti kot pritožbeni upravni organ zavrnilo. Odločitvi upravnih organov je pritrdilo tudi Upravno sodišče, ki je zavrnilo pritožnikovo tožbo v upravnem sporu. Z izpodbijano sodbo pa je Vrhovno sodišče zavrnilo pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča.

2.Pritožnik se z izpodbijano odločitvijo ne strinja. Zatrjuje, da mu je bila zaradi nezakonitega "postopanja" upravnih organov ter sodišč kršena pravica do zasebne lastnine in dedovanja iz 33. člena Ustave. V ustavni pritožbi opisuje okoliščine, iz katerih naj bi izhajalo, da premoženje, vrnitev katerega je uveljavljal v denacionalizacijskem postopku, ni bilo predmet kupnih pogodb o dediščini, da je bila družba C. v lasti Zadružne gospodarske banke, Jugoslovanske Banke ter Kmetske posojilnice ljubljanske okolice in da bi moralo premoženje družbe C. po uspešno končani sanaciji preiti nazaj na dediče (med njimi na pritožnikovega starega očeta). Ker naj bi bila družba Č. Č. fiduciarni lastnik družbe C., pritožnik meni, da ni pomembno, kdo je bil ob nacionalizaciji vpisan kot družbenik, in da bi bilo v skladu z načelom pravičnosti treba premoženje vrniti dedičem, saj naj bi bilo premoženje "de facto" odvzeto njim.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi kršitev pri ugotavljanju dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Pritožnik sicer zatrjuje kršitev pravice do zasebne lastnine in dedovanja iz 33. člena, vendar jih z navedbami, s katerimi oporeka zgolj pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja in uporabi materialnega prava, ne izkaže.

4.Pritožnik bi moral izkazati, da izpodbijane odločbe temeljijo na kakšnem pravnem stališču, ki je z vidika pravice do zasebne lastnine in dedovanja nesprejemljivo. Vendar pritožnik sam navaja, da so bili lastniki poslovnega deleža nacionalizirane družbe druge pravne osebe. Denacionalizacija pa pomeni vračanje premoženja prejšnjim lastnikom. Pri tem ni pomembno, na kakšni podlagi so prejšnji lastniki pridobili lastninsko pravico na premoženju, ki je bilo kasneje podržavljeno. Zato tudi ni pomembno, ali so prejšnji lastniki postali lastniki premoženja na podlagi fiduciarnega posla. S fiduciarnim poslom namreč fiduciant na fiduciarja prenese lastninsko pravico, morebitna pričakovanja, ki izvirajo iz (zaupnega) fiduciarnega razmerja, pa lahko fiduciant uveljavlja le v razmerju do fiduciarja. Fiduciarni posel sam po sebi fiduciantu tudi ne daje položaja pravnega naslednika fiduciarja. Glede na to za utemeljitev kršitve pravice do zasebne lastnine in dedovanja ne zadošča zgolj pritožnikovo nasprotovanje pravilnosti izpodbijane odločitve.

5.Ker očitno ne gre za kršitev človekove pravice, kot jo zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan