Širjenje in zbiranje informacij o osnovnošolskem učitelju v zvezi z njegovim delom s strani staršev

Datum

24.04.2026

Številka

07121-1/2026/431

Kategorije

Šolstvo, Pravne podlage

pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 20. 4. 2026 prejeli vaše zaprosilo za mnenje o dopustnosti ravnanja enega od staršev otroka v osnovni šoli (predstavnik staršev), ki med starši širi informacije in zbira informacije (npr. tudi z anketo ter z zbiranjem zaključenih testov) o enem od učiteljev matematike, s katerim ni zadovoljen. Informacije se nanašajo na poučevanje oziroma na način opravljanja dela. Poleg tega izvaja primerjavo z drugimi učitelji. Te aktivnosti izvaja, čeprav ima šola jasno določene postopke reševanja tovrstnih problemov.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2), 58. členom Splošne uredbe (EU) o varstvu podatkov (Splošna uredba), 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pojasnjujemo še, da se IP lahko dokončno opredeljuje do konkretnih obdelav osebnih podatkov le v nadzornih postopkih.

Po mnenju IP ravnanje starša osnovnošolskega otroka, ki med drugimi starši širi informacije ter od njih zbira informacije o določenem učitelju z namenom zagotovitve enakovrednega in kakovostnega znanja vseh učencev, in ki izvaja primerjavo z drugimi učitelji, načeloma ne predstavlja kršitve varstva osebnih podatkov oziroma ne sodi v okvir pravil Splošne uredbe.

Ne glede na to mora biti tako ravnanje spoštljivo in to ne pomeni, da pri takem ravnanju ni omejitev. Namreč tako ravnanje bi lahko bilo nedopustno, če bi šlo pri tem za poseg v čast in dobro ime obravnavanih zaradi širjenja neresnic, obrekovanja, razžalitev.

Obrazložitev

Razlogi za zgornje stališče IP so naslednji (samostojno ali v kombinaciji):

-Tovrstno ravnanje je treba razumeti kot pravico do svobode izražanja, ki je določena v 39. členu Ustave RS. Po tej ustavni določbi je namreč zagotovljena svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno izbira, sprejema in širi vesti in mnenja.

-Drugi odstavek 73. člena ZVOP-2 določa, da se v okviru svobode izražanja lahko osebni podatki za namene obveščanja javnosti s strani medijev, književnega, umetniškega ali raziskovalnega ustvarjanja, resne kritike, obrambe kakšne pravice ali varstva upravičene koristi in izobraževanja ali izobraževanja prek javno dostopnih objav in publikacij, obdelajo, objavijo ali drugače razkrijejo, če:

1.je posameznik za obdelavo, objavo ali razkritje osebnih podatkov dal privolitev;

2.je posameznik osebne podatke že javno objavil ali dal na razpolago javnosti;

3.so osebni podatki na zakonit način že bili dostopni javnosti;

4.so bili osebni podatki pridobljeni na podlagi prisotnosti posameznika na javno dostopnih krajih ali dogodkih, kjer posameznik glede na vse okoliščine ne more razumno pričakovati varstva zasebnosti, ter na način, ki ne pomeni občutnega posega v razumno pričakovano zasebnost;

5.gre za zakonito objavo mnenja ali vrednostne ocene, kjer je objava osebnih podatkov nujna za utemeljitev tega mnenja ali vrednostne ocene;

6.so bili osebni podatki pridobljeni na drug zakonit način;

7.javni interes po obveščanju javnosti, pravica do obveščenosti ter svoboda izražanja prevladajo nad upravičenimi interesi varstva zasebnosti in drugih osebnostnih pravic posameznika.

-Tiste informacije o učitelju, ki se tesno navezujejo na opravljanje njegovega dela lahko spadajo med prosto dostopne informacije javnega značaja v skladu s tretjim odstavkom 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ).

-V konkretnem primeru ne gre za razkrivanje podatkov neposredno iz šolskih zbirk osebnih podatkov, prav tako pa podatki niso namenjeni vključitvi v šolske zbirke osebnih podatkov.

-Drugi starši po lastni volji sporočajo informacije, ki se nanašajo na njihove otroke v zvezi s konkretnim učiteljem ali drugimi učitelji.

-V delu, kjer gre za popolnoma zaprto obdelavo informacij, je uporaba Splošne uredbe izključena, ker gre za t.i. osebno oziroma domačo dejavnost (c. točka drugega odstavka 2. člena Splošne uredbe).

Vendar pa tako kot za vse pravice, tudi za pravico svobode izražanja velja, da ni absolutna, temveč je omejena s pravico drugega, ki jo lahko uveljavlja preko pravice do osebnega dostojanstva in varnosti (34. člen Ustave RS – »Vsakdo ima pravico do osebnega dostojanstva in varnosti.«) ter varstva pravice zasebnosti in osebnostnih pravic (35. člen Ustave RS – »Zagotovljena je nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti in osebnostnih pravic.«). Ti pravici pa posamezniku omogočata varovanje časti in dobrega imena, ki ju posameznik lahko kazensko-pravno varuje z vložitvijo zasebne tožbe v kazenskem postopku, ali civilno-pravno z vložitvijo odškodninske tožbe, po določbah Obligacijskega zakonika. Navedeno zlasti velja, če bi starši pri zbiranju in širjenju informacij prekoračili meje, ki so začrtane s častjo in ugledom (npr. z lažnimi zlonamernimi objavami).

Predlagamo še ogled naslednjih mnenj, ki se deloma navezujejo na obravnavano problematiko:

https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/razkritje-osebnega-plana-u%C4%8Ditelja-na-interni-spletni-platformi-za-komunikacijo-1757932361

https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop/anonimno-spletno-ocenjevanje-profesorjev

https://www.ip-rs.si/mnenja-gdpr/6048a64138800

Prijazen pozdrav.

Pripravil:

dr. Urban Brulc, univ. dipl. prav.

samostojni svetovalec IP

dr. Jelena Virant Burnik

informacijska pooblaščenka

Financira Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno mnenja avtorja in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Evropske komisije. Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje ne odgovarjata.