Jedro

Tudi po navedenih vlogah obtožni predlog ni sposoben za obravnavanje, saj ne vsebuje opisa kaznivega dejanja, iz katerega bi izhajali zakonski znaki kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po členu 261 KZ. Niti iz vloženega obtožnega predloga niti njegovih obširnih dopolnitev, kot tudi ne iz pritožbe zoper izpodbijani sklep te okoliščine - torej zakonski znaki kaznivega dejanja ne izhajajo.

Izrek

Pritožba oškodovancev kot tožilcev U.Z., S.Z. in F.Z. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi tretjega odstavka 76. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zavrglo obtožni predlog oškodovancev kot tožilcev z dne 2.11.2004, ki je bil dopolnjen dne 24.10.2005 in 11.11.2005. Proti takemu sklepu so se oškodovanci kot tožilci z laično in obširno pritožbo pritožili. V pritožbi ponovno grajajo delo tožilstva in sodišča, naštevajo odločitve inšpekcijskih služb, predvsem Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije in Ministrstva za okolje in prostor in jih komentirajo. Pritožbenemu sodišču predlagajo, "da višje sodišče razveljavi oziroma odpravi vse dosedanje pravne akte okrožnega tožilstva in okrajnega sodišča zaradi kršitve določil 17. člena ZKP ter da okrožno tožilstvo v ponovnem odločanju odloči v predmetni kazenski zadevi upoštevajoč resnico in dejansko stanje, tudi zakon in Ustavo, kot mu to dolžnostno zaradi zakonitosti izdanih sklepov nalagajo določila 17. člena ZKP".

Pregled zadeve na pritožbeni stopnji je pokazal, da pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče se povsem strinja z odločitvijo prvostopenjskega sodišča, da oškodovanci kot tožilci obtožnega predloga niso dopolnili, kot jim je bilo naloženo in se zaradi tega ne da preizkusiti. V svojih številnih vlogah le kritizirajo delo sodišča in delo tožilstva, ki se je že izjasnilo, da kazenskega pregona zoper osumljenko ne bo prevzelo. Strinja se pritožbeno sodišče s prvostopenjskim, da tudi po navedenih vlogah obtožni predlog ni sposoben za obravnavanje, saj ne vsebuje opisa kaznivega dejanja, iz katerega bi izhajali zakonski znaki kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po členu 261 Kazenskega zakonika (KZ). To kaznivo dejanje stori uradna oseba, ki z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobila kakšno nepremoženjsko korist ali da bi komu prizadejala škodo na ta način, da izrabi svoj uradni položaj ali prestopi meje uradnih pravic ali ne opravi uradne dolžnosti. Niti iz vloženega obtožnega predloga niti njegovih obširnih dopolnitev, kot tudi ne iz pritožbe zoper izpodbijani sklep te okoliščine - torej zakonski znaki kaznivega dejanja ne izhajajo. Prav je zato ravnalo sodišče prve stopnje, ko je obtožni predlog oškodovancev kot tožilcev zavrnilo.

Ker je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, pritožba oškodovancev kot tožilcev pa neutemeljena, je pritožbeno sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Sklep pritožbenega senata temelji na določbah tretjega odstavka 402. člena ZKP.