Jedro

Odločba, s katero je zavrnjen predlog stranke, da se izreče za nično odločba, o zaplembi premoženja, je nezakonita, ker v upravnih sporih ni nobenega dokaza o tem, da gre za upravno stvar, o kateri je bilo mogoče odločati v upravnem postopku.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za pravosodje in upravo Republike Slovenije z dne 28.7.1992.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila predlog tožeče stranke, da se izreče za nično odločba Okrajne zaplembene komisije z dne 31.1.1946, s katero je bilo zaplenjeno vse premoženje last pravnih prednic tožeče stranke A.D. in A.A. Tožena stranka je izdala odločbo o pritožbi tožeče stranke, ker pristojni upravni organ občine ni odločil o navedenem predlogu tožeče stranke v zakonskem roku. V obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da je bila odločba o zaplembi izdana na podlagi 1. in 2. točke 1. člena odloka AVNOJ-a z dne 21.11.1944 o prehodu sovražniškega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegu imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (Uradni list DFJ, 2/45 - Odlok AVNOJ-a). Po določbi 30. člena zakona o konfiskaciji imovine in o izvrševanju konfiskacije (Uradni list DFJ, št. 40/45) so bile okrajne zaplembene komisije pristojne odločati o zaplembi premoženja, ki je bilo last nemškega Reicha, državljanov nemškega Reicha oziroma last oseb nemške narodnosti. V konkretni upravni zadevi so ta odločilna dejstva, ki opredeljujejo pristojnost okrajne zaplembene komisije izkazana v podatkih spisa (uradno potrdilo Okr. LO ). Zato tožena stranka nima pomislekov, da upravni organ po takratnih predpisih ne bi bil pristojen za odločanje o stvari. Po določbi 1. točke 267. člena zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86 - prečiščeno besedilo) se odločba izreče za nično, če je bila izdana v upravnem postopku v stvari iz sodne pristojnosti ali v stvari, v kateri sploh ni bilo mogoče odločati v upravnem postopku. Ker je bila okrajna zaplembena komisija po takrat veljavnih predpisih pristojna odločati o zaplembi premoženja, niso podani pogoji za izrek ničnosti zaplembene odločbe.

Zoper to odločbo je tožnik sprožil upravni spor. V tožbi navaja, da je tožena stranka prezrla dejstvo, da A.D. ni bila oseba nemške narodnosti, ampak "čista" Slovenka, kar dokazuje tudi njena začasna osebna izkaznica. Da je bila Slovenka je razvidno tudi iz odločbe okrožne zaplembene komisije, ki je dne 13.11.1945 ugodila njeni pritožbi in razveljavila (prejšnjo) odločbo okrajne zaplembene komisije. V novem postopku bi lahko dokazala svoje slovensko poreklo in zavednost, vendar so jo takratne oblasti 18.12.1945 izgnale zato, da so se lahko polastile njenega premoženja, njo pa proglasile za Nemko. Ker je bila Slovenka, okrajna zaplembena komisija ni bila pristojna odločati o zaplembi njenega premoženja in je zato zaplembena odločba nična. Isto velja glede A.A., kateri je bilo jugoslovansko državljanstvo odvzeto leta 1958. Tožeča stranka predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka je sodišču predložila upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

Pravilno je stališče tožene stranke, da je po predpisih, ki so navedeni v izpodbijani odločbi, okrajna zaplembena komisija bila pristojna za odločanje o zaplembi premoženja, kadar so bila v postopku izkazana dejstva, ki so pomenila navezno okoliščino za določitev pristojnosti te komisije - to je , da je šlo za premoženje nemškega Reicha, državljana nemškega Reicha, ali osebo nemške narodnosti. Toda po mnenju sodišča v konkretni zadevi glede na podatke in dokaze v upravnih spisih ni mogoče trditi, da je izkazana navezna okoliščina, ki je odločilna za določitev pristojnosti upravnega organa - okrajne zaplembene komisije. V upravnih spisih je namreč le odločba okrajne zaplembene komisije z dne 31.1.1946, ki se sklicuje na uradno potrdilo Okr. LO, vendar tega potrdila, ki bi naj dokazovalo, da sta bili A.D. in A.A. osebi nemške narodnosti oziroma državljanki nemškega Reicha, v spisih ni. Iz navedene odločbe pa tudi ni razvidno, kaj predstavlja pravno podlago za zaplembo premoženja, saj iz zaplembene odločbe (ki je tipska in v njej neustrezno besedilo ni črtano) izhaja, kot da je bilo premoženje zaplenjeno iz vseh treh zaplembenih razlogov v smislu 1. in 2. točke 1. člena citiranega odloka AVNOJ-a. Hkrati pa se v spisih nahaja odločba okrožne zaplembene komisije z dne 13.11.1945, s katero je bila razveljavljena prejšnja odločba okrajne zaplembene komisije z dne 3.9.1945. Okrožna zaplembena komisija v obrazložitvi svoje odločbe navaja razloge, zaradi katerih meni, da A.D. ni mogoče šteti za osebo, ki jo ima v mislih 1. člen citiranega odloka AVNOJ-a. Ti razlogi so: pri popisu prebivalstva, ki so ga izvedle okupatorske oblasti 31.7.1941 se je A.D. opredelila za osebo slovenske narodnosti; iz izpiska rojstne matične knjige izhaja, da je po rodu Slovenka iz znane družine U; A.D. je predložila tudi pisne izjave številnih prič, iz katerih izhaja, da se je vedno štela za Slovenko. Tožnik je tožbi priložil tudi fotokopijo začasne osebne izkaznice, ki jo je izdal okrajni narodnoosvobodilni odbor (verjetno leta 1945) v kateri je navedeno, da je po narodnosti Slovenka.

Po določbi 1. točke 267. člena zakona o splošnem upravnem postopku se izreče za nično odločba, ki je bila izdana v upravnem postopku iz sodne pristojnosti ali v stvari, v kateri sploh ni mogoče odločati v upravnem postopku. Ker je v konkretni upravni zadevi obstoj tega ničnostnega razloga odvisen izključno od vprašanja, ali sta bili A.D. in A.A. osebi nemške narodnosti oziroma državljanki nemškega Reicha o tej okoliščini pa ni v spisih nobenega podatka in dokaza - je sodišče na podlagi določbe 2. odstavka 39. člena v zvezi z 2. odstavkom 42. člena zakona o upravnih sporih tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijano odločbo, saj brez ugotovitve te odločilne okoliščine, ne more rešiti tega upravnega spora.

V novem postopku naj tožena stranka pribavi vse spise Okrajne zaplembene komisije za okraj Ljubljana-okolica, ki se nanašajo na A.D. in A.A. (potrditvah tožeče stranke, bi se naj ti spisi nahajali v Zgodovinskem arhivu v Ljubljani). Tožena stranka naj ugotovi, ali obstaja potrdilo, na katerega se sklicuje v obrazložitvi svoje odločbe okrajna zaplembena komisija ter nato, upoštevajoč vse zbrane dokaze, ki se nanašajo na narodnost oziroma državljanstvo A.D. in A.A., ponovno oceni ali je podan razlog za izrek ničnosti zaplembene odločbe.

Določbe zakona o upravnih sporih in drugih zveznih predpisov je sodišče smiselno uporabilo kot republiški predpis skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).