Jedro

Sodišče se strinja z oceno organa, da je z dodelitvijo brezplačne pravne pomoči za fazo sestave tožbe za razvezo zakonske zveze in ostale zahtevke, povezane z njo, varovan tožničin osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma so bile dodeljena odvetnica je tožbo za razvezo zakonske zveze že vložila na pristojno sodišče) v zadostni meri varovane tožničine pravice in pravne koristi, zaradi česar njeno nadaljnje zastopanje po odvetniku na narokih v postopku na prvi stopnji ni potrebno.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z odločbo, št. Bpp 250/2013 z dne 27. 8. 2013, je organ za BPP tožnici dodelil izredno brezplačno pravno pomoč v obliki sestave tožbe za razvezo zakonske zveze ter zahtevkov povezanih z njo (dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo, določitve preživnine in stikov) in sicer od 7. 6. 2013 dalje; v preostalem je prošnjo tožnice zavrnil (1. točka izreka), za izvajanje brezplačne pravne pomoči pa je določil odvetnico A.A. (2. točka izreka).V obrazložitvi je navedel, da je tožnica vložila prošnjo za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v zvezi z razvezo zakonske zveze, dodelitvijo mladoletnih otrok, določitvijo preživnine in stikov. Nadalje je povzel drugi odstavek 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in ugotovil, da tožnica prejema denarno socialno pomoč v višini 459,77 EUR, zaradi česar se na podlagi drugega odstavka 12. člena ZBPP finančno stanje tožnice kot prosilke ne ugotavlja. Pri presoji dodelitve BPP pa se upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo (24. člen ZBPP). V tem primeru je bistvena okoliščina, da gre za zakonski spor in spor iz razmerij med starši in otroki, kar pa glede na Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) pomeni, da mora sodišče po uradni dolžnosti ugotavljati največje otrokove koristi. Tožnica ima glede na 65. člen ZZZDR verjetne izglede za uspeh, ker bo zakonska zveza razvezana, kljub morebitnemu nasprotovanju nasprotne stranke, glede same vzgoje, dodelitve otrok, preživnine in stikov z otroki pa mora sodišče poskrbeti za koristi otrok po uradni dolžnosti. Ob tem je organ opozoril še na 408., 411. in 412. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki (tako kot določbe ZZZDR) izrecno obvezujejo pravdno sodišče, da ga pri odločanju vodi predvsem korist otroka. Tožnica nima pravnega znanja, zato je pomembno, da jo v zvezi s sprožitvijo postopka za razvezo zakonske zveze, dodelitvijo mladoletnih otrok, preživnine in ureditve stikov, torej pri vložitvi tožbe, zastopa odvetnik, ki bo lahko učinkoviteje zastopal njene pravice in pravne koristi. Organ je ocenil, da bo tožnica zasledovani interes dosegla že s samo sestavo tožbe in da ji zastopanje po odvetniku glede na zgoraj navedeno dolžnost pravdnega sodišča, da po uradni dolžnosti pazi na korist mladoletnih otrok, na naroku pred sodiščem zaenkrat ni potrebno. Za ureditev tožničinega socialno-ekonomskega položaja zadostuje odobritev BPP v obliki sestave tožbe na razvezo zakonske zveze in zahtevkov, povezanih z njo. Njena zahteva je razumna, kaže verjetne izglede za uspeh in je pričakovani izid zadeve za tožnico življenjskega pomena. Organ je tožnico še opozoril na 41. člen in 43. člen ZBPP. Dodeljena BPP zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev še niso bila opravljena.

Tožnica je tožbo vložila izrecno zoper zavrnilni del izpodbijane odločbe. V tožbi je navedla, da je odločitev v tem delu nezakonita. Tožnica namreč izpolnjuje vse zakonske pogoje za dodelitev BPP tudi za zastopanje na narokih in v postopku pred sodiščem I. stopnje. Tožnica ima verjetne izglede za uspeh, zadeva ni očitno nerazumna. Tožnica zahteva preživnino v višini 100,00 EUR mesečno za vsakega od treh otrok. En otrok obiskuje 1. razred osnovne šole, drugi 8. razred osnovne šole, 17-letna B.B. pa je šolanje zaključila, vendar ne dobi službe. Preživninski zahtevek je tako realen in v skladu s sodno prakso. Tožnica je prava neuka oseba, zna se le podpisati, sicer pa ni pismena. Ne zna niti tekoče brati. Na svetovalnem razgovoru pri CSD (kjer ni bilo njene odvetnice) jo je toženec – njen mož pregovoril, da je soglašala le z višino preživnine 60,00 EUR mesečno za vsakega od otrok, kar je v škodo otrok in odstopa od sodne prakse. Glede na to je očitno, da tožnica potrebuje pomoč pravnega strokovnjaka. Tožnica je brezposelna, ker pa ima tri šoloobvezne otroke, ni možnosti, da bi dobila zaposlitev, pa tudi z delom zanje je obremenjena, da nima možnosti z delom zanje pridobiti denarna sredstva, ki bodo v primeru določitve preživnine v višini 60,00 EUR zmanjkala za njihovo preživetje. Iz poročila CSD z dne 15. 7. 2013 je razvidno, da le-ta ni ravnal v korist otrok glede na odobritev takega zneska preživnine. Tožničina pooblaščenca zastopata veliko strank v premoženjskopravnih zadevah, vendar v nobeni zadevi preživnina za osnovnošolca ni bila nižje določena od 80,00 EUR mesečno, pa četudi je bil preživninski zavezanec invalid in brezposeln, kaj šele za 17-letno dekle. Nadzor državnega organa in zapoved o skrbi za otroke še ni zagotovilo, da bo primerno poskrbljeno za koristi otrok. Tožnici se torej mora zagotoviti pravno pomoč v celotnem postopku pred sodiščem prve stopnje. Že neizobraženost tožnice in interesi njenih treh mladoletnih otrok terjajo, da se tudi v preostalem delu njeni prošnji ugodi. Predlagala je, da sodišče tožbi ugodi, odločbo v 1. točki izreka spremeni tako, da se tožnici dodeli brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in kompletno zastopanje v postopku pred sodiščem I. stopnje zaradi razveze zakonske zveze, dodelitve mladoletnih otrok, določitve preživnine in stikov za čas od vključno 7. 6. 2013 dalje, podrejeno, da sodišče tožbi ugodi, odločbo v zavrnilnem delu odpravi in vrne organu v ponovno odločanje, v vsakem primeru pa je toženka dolžna tožnici povrniti njene stroške postopka. Prosila je tudi za oprostitev plačila sodnih taks.

Toženka je sodišču poslala upravne spise, na tožbo pa vsebinsko ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločitev organa pravilna in zakonita, organ pa je za svojo odločitev navedel pravilne in izčrpne razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi navedbami pa še dodaja: V zadevi je sporno, ali je organ, glede na materialnopravne določbe, ki veljajo za postopek v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki, pravilno zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za nadaljnje zastopanje v postopku pred sodiščem prve stopnje (tj. po sestavi tožbe za razvezo zakonske zveze in zahtevkov za dodelitev mladoletnih otrok, določitev preživnine in stikov z otroki).

ZBPP v 24. členu med drugim določa, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.

Sodišče se strinja z oceno organa, da je z dodelitvijo brezplačne pravne pomoči za fazo sestave tožbe za razvezo zakonske zveze in ostale zahtevke, povezane z njo, varovan tožničin osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma so bile (iz podatkov spisa namreč izhaja, da je dodeljena odvetnica tožbo za razvezo zakonske zveze že vložila na pristojno sodišče) v zadostni meri varovane tožničine pravice in pravne koristi, zaradi česar njeno nadaljnje zastopanje po odvetniku na narokih v postopku na prvi stopnji ni potrebno. Že iz same tožbe za razvezo zakonske zveze (s pripadajočimi zahtevki), namreč izhaja večina dejstev in okoliščin, ki jih tožnica uveljavlja v tožbi kot tiste, zaradi katerih naj bi bila upravičena do brezplačne pravne pomoči še v zvezi z nadaljnjim zastopanjem v postopku – tj. da zahteva preživnino v višini 100 EUR/mesec za otroka (kar naj bi bilo v skladu z ustaljeno sodno prakso) in da je brezposelna oseba brez premoženja, ki zaposlitve ne dobi, ob tem pa v tožbi še dodaja, da je prava neuka oseba, neizobražena (celo nepismena) in nerazgledana, zaradi česar je pri Centru za socialno delo A. podpisala dogovor o višini preživnine 60,00 EUR/na mesec za otroka, kar pa nedvomno ni bilo v korist otrok. Ker – kot je tožnici pojasnil že organ za BPP v izpodbijani odločbi – pristojno pravdno sodišče v tovrstnih sporih po določbah ZZZDR in ZPP prvenstveno zasleduje interese otroka (kar v konkretnem primeru pomeni zasledovanje interesov treh mladoletnih tožničinih hčerk), tudi ta argumentacija ne prepriča sodišča, da bi bilo nadaljnje zastopanje tožnice na narokih v postopku na prvi stopnji in zaradi tega odobritev brezplačne pravne pomoči potrebna (še) v tem obsegu, saj bo sodišče zaradi zakonsko predpisane dolžnosti po uradni dolžnosti z določitvijo višine preživnine moralo zagotoviti, da se socialno-ekonomski položaj tožničinih mladoletnih hčerk zaradi razveze zakonske zveze ne bo poslabšal, s čimer pa se bo posledično varoval tudi socialno-ekonomski položaj same tožnice.

Na drugačno odločitev v zadevi tako ne morejo vplivati navedbe tožnice o izpolnjevanju vseh pogojev za BPP zaradi nedvomno izkazanega verjetnega izgleda za uspeh glede na ustaljeno sodno prakso, saj je bil namen brezplačne pravne pomoči tj. uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj tožnice (1. člen ZBPP), dosežen že z odobritvijo brezplačne pravne pomoči v obsegu, kot je bil določen z izpodbijano odločbo.

Glede na navedeno je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Odločitev o stroškovnem zahtevku tožnice temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1. Sodišče ni posebej odločalo o tožničinem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, saj je tožnica že na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah oproščena njihovega plačila v tovrstnih sporih.