Jedro

Toženec pravilno opozarja na sočasnost tožbenih zahtevkov, ki jo je sodišče po ustaljeni sodni praksi vedno upoštevalo v primeru, ko stanovanjska pravica na kakem prejšnjem stanovanju zaradi nezakonite vselitve v novo stanovanje ni prenehala.

Če bosta sodišči prve in druge stopnje v postopku, ki se bo nadaljeval zaradi podrejenih tožbenih zahtevkov iz nasprotne tožbe, ugotovili, da je imel toženec stanovanjsko pravico na kakem drugem stanovanju, bo njegova zahteva po sočasni izročitvi drugega stanovanja utemeljena, če je šlo za morebitno bodočo pravico, pa ne.

Izrek

Reviziji se delno ugodi in se odločitev o tožbenem zahtevku na izpraznitev stanovanja v R. v roku 15 dni spremeni ter se dopolni z besedami: "v 15 dneh po pravnomočni odločitvi sodišča o zahtevku, ki je v tej zadevi naveden v podrejenih tožbenih zahtevkih iz nasprotne tožbe, da ne bo izvršbe." V preostalem delu se revizija zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je pod I. razsodilo, da mora toženec M. S. izprazniti enosobno stanovanje v R. in ga izpraznjenega oseb in stvari izročiti tožeči stranki ter ji povrniti 70.380 tolarjev pravdnih stroškov z zamudnimi obrestmi, ki so določene v zakonu, vse v 15 dneh, da ne bo potrebna prisilna izvršitev. V zvezi z nasprotno tožbo je pod II. zavrnilo glavni zahtevek, po katerem bi morala tožeča stranka skleniti s tožencem najemno pogodbo za stanovanje, ki je navedeno pod I., in oba podrejena tožbena zahtevka, po katerih bi morala tožeča stranka ob sočasni izpraznitvi stanovanja v R. pod 1. skleniti najemno pogodbo za stanovanje v L., ki obsega 50,08 m2, oz. pod. 2. za drugo enosobno stanovanje s centralnim ogrevanjem in električno napeljavo, ki obsega kuhinjo, sanitarne prostore, kopalnico in sobo ter leži na območju R. ali L. Sodišče druge stopnje je zavrnilo toženčevo pritožbo in pod 1. potrdilo prvo sodbo v izreku pod I. in v primarnem izreku iz nasprotne tožbe pod II. Toda pod 2. je delno ugodilo toženčevi pritožbi in razveljavilo obe odločitvi v zvezi s podrednima tožbenima zahtevkoma iz nasprotne tožbe pod II. 1 in 2 ter v tem delu zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

Proti sodbi pritožbenega sodišča je, v zvezi s prvo sodbo, toženec pravočasno vložil revizijo. Uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev sodbe pritožbenega sodišča in vrnitev zadeve v ponovno odločanje prvemu sodišču. Navaja, da je z nasprotno tožbo zahteval, da sodišče ugodi njegovemu zahtevku, ki se v bistvu nanaša na sočasno izpraznitev prostorov po tožbi Republike Slovenije. Pritožbeno sodišče je ugodilo zahtevku Republike Slovenije in tožencu naložilo izpraznitev stanovanja v R., obenem pa je razveljavilo odločitev o zahtevku iz nasprotne tožbe v delu, ki se nanaša na sklenitev najemnega razmerja. Ker ni upoštevalo sočasnosti zahtevkov, mu revident očita bistveno kršitev, saj sta sodba v izreku pod tč. 1. in sklep pod tč. 2. v logičnem nasprotju. Glede materialnega prava navaja, da si je treba omenjeno sočasnost razlagati s tedanjo stanovanjsko pravico in najemnim stanovanjem. Najemno razmerje, ki sedaj še ni sklenjeno, je izvedeno iz stanovanjske pravice in ga ni mogoče ločeno obravnavati.

V postopku, ki je bil opravljen po določilu 390. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. SFRJ, št. 4/77 do 27/90 in RS, št. 55/92), tožena stranka ni odgovorila na revizijo, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo.

Revizija je delno utemeljena.

Sodišči prve in druge stopnje sta na podlagi izvedenega postopka ugotovili, da se je toženčev oče in s tem tudi toženec nezakonito vselil v stanovanje v R., zato sta pravilno razsodili, da ga mora po določilu 58. člena Stanovanjskega zakona (SZ, Ur.l. RS, št. 18/91 do 23/96) izprazniti. Glede na to sta tudi pravilno zavrnili primarni zahtevek iz nasprotne tožbe, po katerem bi morala tožeča stranka na podlagi 147. člena SZ skleniti s tožencem najemno pogodbo.

Ob tem pa revizija utemeljeno opozarja, da je drugostopenjsko sodišče razveljavilo odločitev o podrejenih zahtevkih iz nasprotne tožbe, ki bi tožencu omogočili, da bi se imel kam preseliti ob izvršitvi sodbe o izpraznitvi stanovanja v R.. Toženec pravilno opozarja na sočasnost tožbenih zahtevkov, ki jo je sodišče po ustaljeni sodni praksi vedno upoštevalo v primeru, ko stanovanjska pravica na kakem prejšnjem stanovanju zaradi nezakonite vselitve v novo stanovanje ni prenehala. V danem primeru sicer toženec ne zatrjuje, da bi imel stanovanjsko pravico na kakem drugem stanovanju, in s tem pravico do sklenitve najemne pogodbe po določilu 147. člena SZ, toda sodišče druge stopnje je iz nerazumljivih razlogov v tretjem odstavku na 3. strani svoje odločbe zapisalo, da tožencu zaradi "nezakonite vselitve stanovanjska pravica na stanovanju v L. .... ni prenehala." Ker je revizijsko sodišče po določilu tretjega odstavka 385. člena ZPP vezano na dejansko stanje, ki ga ugotovita sodišči prve in druge stopnje in ker je to nejasno ugotovljeno, do odločitve o toženčevi pravici na stanovanju v L. toženca ni mogoče izseliti iz stanovanja, v katero se je nezakonito vselil. Če bosta sodišči prve in druge stopnje v postopku, ki se bo nadaljeval zaradi podrejenih tožbenih zahtevkov iz nasprotne tožbe, ugotovili, da je imel toženec stanovanjsko pravico na kakem drugem stanovanju, bo njegova zahteva po sočasni izročitvi drugega stanovanja utemeljena, če je šlo za morebitno bodočo pravico, pa ne. Toda dotlej izvršitev sodne odločbe ni mogoča, zaradi česar je revizijsko sodišče po določilu prvega odstavka 395. člena ZPP spremenilo izpodbijano sodbo tako, da je spremenilo rok za izpraznitev stanovanja v R..