Jedro

Za potrebe 216. člena ZFPPIPP je potrebno z ločitveno pravico razumeti pravico, kot jo določa 21. člen ZFPPIPP v zvezi s tretjim odstavkom 213. člena ZFPPIPP.

Pravico do poplačila pred kasnejšimi upniki se v izvršbi pridobi z zaznambo sklepa o izvršbi v sodnem registru. Kolikšen del terjatve bo poplačan (oziroma je zavarovan z ločitveno pravico), pa bo odvisno od uspeha tega izvršilnega postopka (primerjaj tretji odstavek 213. člena ZFPPIPP).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožnik sam krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nadaljevalo izvršbo proti dolžniku A. d.o.o., dovoljeno s sklepom In 212/2012 z dne 26. 4. 2012 (na 1,68 % poslovni delež dolžnika v družbi T. d.o.o., matična številka: 000), prekinjeno z dnem 8. 1. 2013. 2. Dolžnik se je zoper sklep pritožil zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

3. Upnik je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.

6. Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep sprejelo, ko je ugotovilo, da ima upnik na poslovnem deležu v T. d.o.o. ločitveno pravico, in sicer na poslovnem deležu v višini 1,68 %, na katerem je tudi vpisana zaznamba predmetne izvršbe (Srg 2012/38994; priloga C6).

7. Izvršilna zadeva In 212/2012 je sicer dodatna izvršba po sklepu o izvršbi In 225/2011, vendar jo je s stališča sedaj nastale situacije potrebno obravnavati posebej, kar bo detajlneje povedano v nadaljevanju. V tem izvršilnem postopku je sodišče dovolilo izvršbo le na dolžnikov poslovni delež v T. (glej sklep In 212/2012 7 dne 26. 4. 2012), zato je tudi sklep, ki je sedaj izpodbijan, le sklep o nadaljevanju predmetnega izvršilnega postopka, torej postopka izvršbe na dolžnikov poslovni delež v družbi T. d.o.o. Iz tega razloga niso pravilni razlogi sodišča prve stopnje, ki se nanašajo sklep o izvršbi na In 225/2011 z dne 3. 1. 2012; predmet izterjave ne more biti terjatev v celotnem obsegu, temveč le v tistem obsegu, v katerem ima upnik ločitveno pravico na predmetu tega izvršilnega postopka (primerjaj tudi tretji odstavek 213. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP). Zato niso utemeljene navedbe upnika v odgovoru, ki se nanašajo na učinkovanje sklepa In 225/2012 z dne 3. 1. 2012. V tej izvršilni zadevi se vodi zgolj izvršba na dolžnikov poslovni delež, in le ti razlogi so pravno relevantni v nastali situaciji. Je pa v nadaljevanju sodišče prve stopnje pravilno uporabilo 216. člen ZFPPIPP.

8. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da je upnik pridobil na poslovnem deležu, ki je predmet nadaljevane izvršbe, ločitveno pravico, in sicer z zaznambo sklepa (glej sklep Okrožnega sodišča v Mariboru Srg 2012/25853 z dne 21. 6. 2012 na redni št. 9 te izvršilne zadeve). S tem je upnik pridobil zastavno pravico na poslovnem deležu št. 197851, takrat še v odstotku 86,92 %. Ni pa sporno, da je bil ta poslovni delež v postopku prisilne poravnave nad T. kasneje zmanjšan na 1,86 %.

9. Sicer pa tudi iz samih pritožbenih navedb izhaja neutemeljenost pritožbe. Pritožnik hkrati navaja, da ločitvene pravice ni, ker sklep o dodatni izvršbi ni zaznamovan v sodnem registru, ter hkrati, da ima predmetni upnik kvečjemu pravico do poplačila terjatve drugi po vrsti, saj je pred njim vpisana zastavna pravica drugega upnika (na podlagi notarskega zapisa SV 220/2012). Zmotno pritožnik meni, da je obstoj ločitvene pravice na poslovnem deležu v gospodarski družbi odvisen od vrednosti predmeta zavarovanja (v tem primeru izvršbe) glede na vrednost terjatve. Za potrebe 216. člena ZFPPIPP je potrebno z ločitveno pravico razumeti pravico, kot jo določa 21. člen ZFPPIPP (ločitvena pravica je pravica upnika do plačila njegove terjatve iz določenega premoženja insolventnega dolžnika pred plačilom terjatve drugih upnikov tega dolžnika iz tega premoženja), v zvezi s tretjim odstavkom 213. člena ZFPPIPP. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 216. člena ZFPPIPP, ki določa, da izvršilno sodišče nadaljuje postopek izvršbe, ki je bil prekinjen po prvem odstavku 132. člena ZFPPIPP, na podlagi pravnomočnega sklepa o potrditvi prisilne poravnave (v tem delu dejanske okoliščine niso sporne) in ker je upnik v tem postopku že pridobil ločitveno pravico v zgoraj omejenem obsegu, se opravi izvršba za izterjavo terjatve v tem obsegu. Pravico do poplačila pred kasnejšimi upniki se v izvršbi pridobi z zaznambo sklepa o izvršbi v sodnem registru. Kolikšen del terjatve bo poplačan (oziroma je zavarovan z ločitveno pravico), pa bo odvisno od uspeha tega izvršilnega postopka (primerjaj tretji odstavek 213. člena ZFPPIPP).

10. Nadalje višje sodišče zavrača tudi pritožbene navedbe, ki se nanašajo na dejstvo, da naj bi bila terjatev upnika priznana v postopku prisilne poravnave kot navadna terjatev (kar med strankama niti ni sporno). V zgoraj omenjenem obsegu gre za terjatev, ki je zavarovana z ločitveno pravico. Pritožnik tudi ne zatrjuje, da bi šlo za posebno obliko prisilne poravnave (na primer alternativna ponudba iz 144. člena ZFPPIPP; novele ZFPPIPP-F pa v relevantnem obdobju še ni bila sprejeta)(1). Zgolj dejstvo, da se je upnik udeležil postopka prisilne poravnave, mu še ne odvzame položaja ločitvenega upnika, razen kolikor bi bilo to v postopku prisilne poravnave posebej določeno, tega pa dolžnik v pritožbi niti ne zatrjuje (na kar upnik v odgovoru pravilno opozarja, ko se sklicuje na oklic začetka postopka prisilne poravnave, iz katerega izhaja, da ta učinkuje le na navadne terjatve(2)).

11. Pritožba ni utemeljena, in ker tudi niso podani pritožbeni razlogi, na katere je višje sodišče pazilo po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

12. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na šestem odstavku 38. člena ZIZ.

Op. št. (1): Kar je bilo tudi sicer vse pojasnjeno v sklepu o potrditvi prisilne poravnave nad dolžnikom; glej dolžnikov dokazni predlog.

Op. št. (2): glej četrti odstavek 21. člena ZFPPIPP.