Jedro

V kolikor gre za spor o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva, ne glede na izid postopka in tudi ne glede na to, kdo izvedbo dokaza z izvedencem predlaga, vse stroške, vključno stroške za dopolnilno mnenje, nosi zavod.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se III. točka izreka izpodbijanega sklepa razveljavi in v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Stroški pritožbe so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sodnemu izvedencu za računalništvo in informatiko mag. J.U. za opravljeno dopolnilno izvedensko mnenje z dne 22. 12. 2011 priznalo nagrado in stroške v skupnem znesku 144,90 EUR (I. točka) in odločilo, da je od zneska 144,90 EUR potrebno obračunati in plačati 6 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 8,69 EUR in ga plačati na poseben transakcijski račun Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (II. točka). S III. točko izreka pa je odločilo, da je nagrado, določeno pod točko I in prispevek, določen pod točko II izreka tega sklepa, sodnemu izvedencu dolžan plačati tožnik v roku 15 dni od prejema tega sklepa ter s IV. točko izreka, da pritožba zoper ta sklep ne zadrži njegove izvršitve.

Zoper III. točko sklepa je pritožbo vložil tožnik zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja in posledično napačno uporabljenega materialnega prava. Citira določbo 153. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) in navaja, da je v konkretnem primeru predlog za izvedbo dopolnilnega izvedenskega mnenja podal izključno stranski intervenient na strani toženca. Do izvedbe dokaza za izdelavo dopolnilnega izvedenskega mnenja in posledično dodatnih stroškov v višini 153,59 EUR, je prišlo brez predloga tožnika. Zato je sklep sodišča napačen in ga je potrebno spremeniti in plačilo naložiti stranskemu intervenientu oziroma podredno tožencu. Priglaša stroške pritožbe.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožnik s tožbo izpodbijal dokončno odločbo toženca št. ... z dne 10. 6. 2010 v zvezi s prvostopno odločbo opr. št. ... z dne 6. 5. 2010, s katero je odločil, da je bila začasna nezmožnost za delo tožnika od 19. 3. 2010 do 3. 5. 2010 neutemeljena. Tožnik se s tako odločitvijo ni strinjal in uveljavljal, da je bil v obdobju od 19. 3. 2010 do 2. 6. 2010 začasno nezmožen za delo.

Spor o glavni stvari se torej nanaša na vprašanje začasne nezmožnosti za delo in sicer ali je bil tožnik v navedenem obdobju začasno nezmožen za delo ali ne.

V obravnavani zadevi gre za socialni spor iz področja zdravstvenega zavarovanja po 2. točki 1. odstavka 7. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1). Odločilno dejstvo za samo odločitev pa se v obravnavani zadevi nanaša na vprašanje tožnikovega zdravstvenega stanja ter s tem v zvezi na njegovo začasno nezmožnost za delo.

Kateri dokazi naj se izvedejo v postopku, predlagajo stranke (212. člen ZPP) oziroma se glede na določbo 62. člena ZDSS-1 in pod pogoji iz te določbe, lahko izvedejo tudi po uradni dolžnosti. Odločitev o tem, kateri dokazi pomembni za ugotovitev pravno relevantnih dejstev, se izvedejo, je v pristojnosti sodišča (213. člen ZPP).

V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje očitno štelo, da je dokaz z izvedencem za računalništvo in informatiko potreben in dejstva, ki naj bi jih ugotavljal, pomembna za samo odločitev, saj je na tožnikov predlog izvedlo dokaz z izvedencem te specialnosti. Izvedenec je pisno mnenje tudi podal, kasneje na pripombe stranskega intervenienta (listovna št. 123) pa še dopolnilno mnenje in zanj predložil stroškovnik. Sporno pa je, kdo je dolžan plačati stroške dopolnilnega mnenja.

V 2. odstavku 68. člena ZDSS-1 je določeno, da v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva, krije zavod stroške za izvedbo dokazov z izvedencem, ne glede na izid postopka.

To pomeni, da je za odločanje o tem, kdo nosi stroške za izvedbo dokaza z izvedencem relevantno samo to, za kakšen spor gre. V kolikor gre za spor o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva, ne glede na izid postopka in tudi ne glede na to, kdo izvedbo dokaza z izvedencem predlaga, vse stroške, vključno stroške za dopolnilno mnenje, nosi zavod.

Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče tožnikovi pritožbi ugodilo in sklep v izpodbijanem delu (III. točka izreka) razveljavilo. Ker sodišče prve stopnje izpodbijanega sklepa, s katerim je tožniku naložilo plačilo stroškov dopolnilnega izvedenskega mnenja, tožencu ni vročilo, pritožbeno sodišče pa te pomanjkljivosti samo ni moglo odpraviti, je sodišču prve stopnje zadevo v tem obsegu vrnilo v ponovno odločanje. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje glede na vse obrazloženo skladno s citiranimi določbami ZDSS-1, ponovno odločilo o tem, kdo nosi stroške dopolnilnega izvedenskega mnenja in sklep vročilo tudi tožencu. Obenem bo odločilo tudi o stroških pritožbe, ki jih je priglasil tožnik, ker je pritožbeno sodišče v skladu s 3. odstavkom 165. člena ZPP odločitev o stroških postopka pridržalo za končno odločbo.