Jedro

Če se obsojenec - tujec - v postopku za preklic pogojne obsodbe sklicuje na težke premoženjske razmere, in predlaga pribavo ustreznih dokaznih listin iz tujine (Republika Hrvaška), sodišče teh listin ni dolžno pribaviti, ker bi jih lahko predložil sam.

Izrek

Pritožba obsojenega V. V. se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obsojeni V. V. je dolžan plačati kot strošek pritožbenega postopka povprečnino v znesku 70.000,00 SIT.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje preklicalo pogojno obsodbo, izrečeno v pravnomočni sodbi z dne 30.1.2003, opr. št. K 38/2001-51 in izreklo v njej določeno kazen štiri mesece zapora. Obsojencu je naložilo v plačilo stroške kazenskega postopka v znesku 1.000,00 SIT.

Zoper to sodbo se je obsojenec pravočasno pritožil zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi odločbe o stroških kazenskega postopka. Predlagal je njeno razveljavitev in vrnitev sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V. d. t. V. d. t. R. S., Z. o. v C. M. B. je v svojem pisnem stališču do pritožbe predlagal njeno zavrnitev in potrditev sodišča prve stopnje.

To stališče je bilo vročeno obsojencu, ki je nanj odgovoril. Nasprotoval mu je in se skliceval na težke socialne razmere, zaradi česar tudi ni zmožen začeti pravde za znižanje te preživnine. Skliceval se je na že vloženo pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je z izpovedjo oškodovančeve matere J. V. zanesljivo ugotovilo, da obsojeni ni izpolnil v celoti nobenega posebnega pogoja iz pogojne obsodbe, saj je s plačilom skupnega zneska 127.000,00 SIT od avgusta 2003 do maja 2003 ni v celoti poravnal preživninskega zaostanka v znesku 657.871,00 SIT, niti ni plačeval tekoče preživnine. Res sodišče prve stopnje ni pribavilo predlaganih dokaznih listin iz R. H., vendar bi jih lahko predložil tudi sam. Končno gre za tuje listine. V pritožbi navedeno poročilo J. in p. s. iz L. pa bi lahko dokazovalo samo to, da je ta sklad vstopil v to preživninsko dolžnost, kar pa na obsojenčeve obveznosti s pogojne obsodbe nima nobenega vpliva. Sodišče druge stopnje poudarja, da obsojenec kljub zatrjevanju, da nima nobenega dohodka, svojo družino na H. vendar preživlja. Neplačani preživninski ostanek izhaja iz časovnega obdobja od 1.3.2000 do 31.3.2003. Sodišče prve stopnje je že v času izreka pogojne obsodbe zanesljivo ugotovilo, da je obsojenec zmožen plačila sorazmerno nizke preživnine, katere noče plačevati. Slednjo se je potrdilo z dejstvom, da nobenega posebnega pogoja ni oz. ni v celoti izpolnil. Zato držijo ugotovitve sodišča prve stopnje, da pri obsojencu pogojna obsodba ni dosegla namena - izogniti se zaporu z izpolnitvijo obeh posebnih pogojev.

Obsojenčevo sklicevanje na težke socialne razmere v odgovoru na stališče višjega državnega tožilca, zaradi katerih da ne more začeti pravde za spremembo te preživnine, nima realne podlage prav zaradi dejstva, da svojo sedanjo družino vendar preživlja. Zato je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita. Ob izkazani obsojenčevi pasivnosti, ko se nobenega izmed petih narokov za preklic pogojne obsodbe ni udeležil, sodišče prve stopnje z izdano sodbo ni moglo storiti v pritožbi zatrjevane bistvene kršitve določb kazenskega postopka. Iz teh razlogov sodišče druge stopnje pritožbi ni ugodilo.

Pri odločanju o pritožbi niso bile ugotovljene kršitve, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti.

Zaradi neuspeha s pritožbo mora obsojenec plačati povprečnino, ki pomeni edini strošek tega pritožbenega postopka. Ker meni sodišče druge stopnje, da je obsojenec kljub drugačnemu zatrjevanju sposoben plačevati to preživnino, mu je naložilo v plačilo še povprečnino. Ta je odmerjena z upoštevanjem zapletenosti zadeve in kratkotrajnosti pritožbenega postopka.