Jedro

Ker določene zdravstvene storitve ostajajo plačljive kljub sklenitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, bi moral toženec trditi (in dokazati), da mu tožnica določenih zdravstvenih storitev ni plačala, čeprav bi mu jih glede na sklenjeno pogodbo morala.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo pustilo sklep o izvršbi VL 37644/2015 z dne 1. 4. 2015 v celoti v veljavi. Tožencu je naložilo tudi plačilo stroškov pravdnega postopka v višini 41,54 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper navedeno sodbo se laično pritožuje toženec. Poudarja, da v času neplačila premije ni bil deležen uslug dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Nenormalno bi namreč bilo, da bi bilo zavarovanje krito, čeprav premije niso bile plačane. Dodaja, da je po telefonu odpovedal zavarovalno pogodbo, zato je dolžan plačati premije le za prvo tromesečje v letu 2013. Nasprotuje odločitvi sodišča, ki neupravičeno verjame zgolj tožnici, njemu, navadnemu državljanu, pa ne.

3. Pritožba je bila vročena tožnici, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnica v konkretnem primeru od toženca zahteva plačilo neplačanih premij s pripadajočimi obrestmi, in sicer za čas od 1. 5 .2013 do razdrtja pogodbe o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju (priloga A1). Sporna je denarna terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR, zato gre v obravnavani zadevi za spor majhne vrednosti, za katerega so v določbah 442. do 458. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predpisana posebna pravila. Med drugim so v sporih majhne vrednosti omejeni pritožbeni razlogi, in sicer se sme sodba sodišča prve stopnje izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava, ne pa zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pa tudi ne zaradi ostalih (relativnih bistvenih) kršitev določb pravdnega postopka. Dejanske okoliščine primera, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, in ki v sporu majhne vrednosti tako ne morejo biti predmet pritožbenega izpodbijanja (prvi odstavek 458. člena ZPP), so sledeče: - pravdni stranki sta 24. 3. 2010 sklenili pogodbo o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju, s pričetkom veljavnosti 1. 5. 2010 in v trajanju do 30. 4. 2022 (priloga A1); - dogovorjeno je bilo plačevanje premije v četrtletnih obrokih, ki so v obdobju od 1. 5. 20143 do 30. 4. 2014 znašale 85,5 EUR; - toženec tudi po pozivu z dne 27. 2. 2014 ni plačal premije, zato se je pogodba po preteku 60 dni (2. 5. 2014) štela za razdrto, na kar je bil toženec predhodno opozorjen; - tožencu ni uspelo dokazati, da je od pogodbe odstopil že prej (po telefonu), zato je dolžan plačevati premijo do dneva razdora zavarovalne pogodbe.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje glede na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo in utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku. Zavarovalnica namreč lahko v primeru neplačanih premij razdre zavarovalno pogodbo in izterja neplačane premije s pripadajočimi obrestmi (62.c člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, v nadaljevanju ZZVZZ).(2) Sodišče se je v konkretnem primeru opredelilo do vseh ugovorov toženca, pri katerih slednji vztraja tudi v pritožbi. Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča toženec ni dokazal navedb o ustni odpovedi pogodbe, saj v ta namen ni ponudil nobenih dokazov. Nesubstancirane so ostale tudi njegove trditve, da mu tožnica v času neplačila premij ni nudila zavarovalnega kritja. Določene zdravstvene storitve namreč ostajajo plačljive kljub sklenitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in so jih dolžni kriti pacienti sami.(3) V konkretnem primeru bi tako toženec moral trditi (in dokazati), da mu tožnica določenih zdravljenih storitev ni plačala, kljub temu da bi jih glede na sklenjeno pogodbo morala. Šele v tem primeru zavarovalnica od zavarovalca ne bi bila upravičena zahtevati plačil premij za tisto obdobje, za katero ni nudila kritja, česar pa tožencu v konkretnem primeru ni uspelo dokazati.

7. Pritožbeni razlogi torej niso podani. Zato je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen in 2. točka 365. člena ZPP v zvezi s petim odstavkom 458. člena istega zakona).

Op. št. (2): Uradni list št. 9/1992 s spremembami in dopolnitvami.

Op. št. (3): Primerjaj 61. člen ZZVZZ.