Jedro

Izvedenca, ki brez upravičenega razloga ne opravi izvedenskega dela v roku, ki ga je določilo sodišče, je na podlagi 248. člena ZPP mogoče kaznovati z denarno kaznijo.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se denarna kazen zniža na 300,00 EUR.

II. V ostalem se pritožba zavrne in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izvedenca F. kaznovalo z denarno kaznijo v višini 500,00 EUR, ker ni pravočasno izdelal dopolnilnega izvedeniškega mnenja.

2. Izvedenec v pritožbi navaja, da rok, ki ga je določilo sodišče, ni bil povsem realen. Imel je tudi objektivne ovire v računalniškem sistemu, v katerem je imel arhivirane dosedanje podatke o zadevi. Predlaga, da se navedeno upošteva, saj je dopolnitev opravil pred prejemom sklepa o kaznovanju.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Po 2. členu Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (UL RS 88/2010 s spremembami, v nadaljevanju Pravilnik) je izvedenec izvid in mnenje dolžan podati odrejenem roku. Če oceni, da rok za izdelavo mnenja oziroma dopolnitve ni dovolj dolg, je o tem dolžan obvestiti sodišče najkasneje v 15-tih dneh od prejema sklepa oziroma odredbe, s katero je bil imenovan za izdelavo izvida in mnenja oziroma cenitve v določeni zadevi. Izvedenca, ki brez upravičenega razloga ne opravi izvedeniškega dela v roku, ki ga je določilo sodišče, pa je na podlagi 248. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) mogoče kaznovati z denarno kaznijo do 1.300,00 EUR.

5. V konkretnem primeru je sodišče izvedencu za dopolnitev mnenja določilo rok dvajsetih dni. V tem roku slednji dopolnitve ni izdelal, sodišča pa tudi ni obvestil o razlogih za zamudo in ni predlagal, da se določeni rok podaljša. Prekoračil je tudi dodatni rok osmih dni, ki mu ga je dalo sodišče v dne 29. 11. 2014 prejetem dopisu. Sodišče prve stopnje je namreč dopolnitev mnenja prejelo šele 5. 1. 2015. Tudi v tem roku, čeprav je bil izrecno pozvan, da to stori, ni sporočil morebitnih zadržkov za pravočasno izdelavo dopolnitve.

6. Ker torej izvedenec svojega dela ni opravil pravočasno, sodišča pa o morebitnih zadržkih za to tudi ni obvestil, niti ni prosil za podaljšanje danih rokov, ga je sodišče prve stopnje upravičeno kaznovalo.

7. V pritožbi se izvedenec ne more več uspešno sklicevati na to, da rok, ki ga je določilo sodišče, ni bil realen, prav tako pa tudi ne na „objektivne ovire v računalniškem sistemu“. Ti dve okoliščini bi lahko bili tehten razlog za podaljšanje roka za izdelavo mnenja, ni pa ju mogoče upoštevati pri presoji pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa. Pri presoji utemeljenosti pritožbe je neupoštevna tudi navedba, da je bilo dopolnilno mnenje izdelano pred prejemom izpodbijanega sklepa. To okoliščino bi lahko upoštevalo kvečjemu sodišče prve stopnje, če bi odločalo o preklicu izrečene kazni po drugem odstavku 248. člena ZPP.

8. Je pa po mnenju pritožbenega sodišča izrečena denarna kazen, upoštevajoč okoliščine konkretnega primera in dosedanjo sodno prakso(1), previsoka. Upoštevajoč težo kršitve, dolžino obeh rokov, ki ju je sodišče izvedencu dalo na voljo za izdelavo dopolnitve in dejstvo, da je slednji dopolnitev izdelal sicer z zamudo, vendar pred prejemom sklepa o kaznovanju, je 300,00 EUR povsem primerna višina denarne kazni. S takšno kaznijo bo dosežen tudi namen, ki ga z izrekom sankcije zakon zasleduje, to je kaznovanje in s tem posredno varovanje integritete pravnega reda(2). Višja izrečena kazen glede na obrazloženo nima ustrezne podlage.

9. Pritožba je torej delno utemeljena. Pritožbeno sodišče ji je zato delno ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi 3. točke 365. člena ZPP spremenilo tako, da je izrečeno kazen znižalo za 200,00 EUR, to je na znesek 300,00 EUR. V ostalem je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Op. št. (1): Primerjaj odločitve v zadevah VSK I Cp 200/2005, VSL I Cpg 53/2007, VSL I Cpg 503/2010, VSL I Cp 1731/2012 in VSL II Cp 1212/2013. Op. št. (2): J. Zobec, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, stran 487