Jedro

Poleg ostalih zakonskih pogojev je poprava pomotnega vpisa dovoljena, če je v času začetka tega postopka kot imetnik pravice še vedno vpisana oseba, proti kateri učinkuje ta vpis. Če pa je bila pravica prenesena na novega imetnika, na podlagi vpisa, ki je začel učinkovati pred učinkom popravnega vpisa, pa popravni vpis proti tej osebi ni več dovoljen. Izjema velja v primeru, če nov imetnik pravice, za katerega bi odprava pomote imela posledice, s popravo soglaša. Gre za eno od izpeljav načela formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne zemljiškoknjižni sodnici v ponovno odločanje o vpisu.

II.Druga udeleženca A. A. in B. B. sama krijeta svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je ugodilo ugovoru drugega udeleženca B. B. in sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice spremenilo tako, da predlaganega [popravnega] vpisa ni dovolilo (1. točka izreka). Odločilo je še o stroških ugovornega postopka (2. točka izreka).

2.Pritožuje se druga udeleženka A. A. po pooblaščenki. Med drugim navaja, da načelo zaupanja, na kar se sklicuje sodišče prve stopnje, v konkretni zadevi ne pride v poštev. Ni ga mogoče uporabiti v postopku, v katerem sodišče le odpravlja svojo napako. Poleg tega B. B. ni niti zatrjeval svoje dobrovernosti, niti svojega zanašanja na podatke iz zemljiške knjige. Sodišče prve stopnje mu je to dvoje pripisalo kar samo, brez da bi za to imelo kakšno dejansko podlago. Meni, da ne sme nositi škodljivih posledic napake sodišča, ki je svojo pravnomočno odločitev pravilno vneslo v zemljiško knjigo, nato pa enkrat v vmesnem času (najbrž leta 2011) vpisano hipoteko na polovici predmetnih nepremičnin kar izbrisalo. Tudi načelo formalnosti, na katerega se sklicuje izpodbijani sklep, nima nobene zveze s predmetno zadevo. Priglasila je stroške.

3.Drugi udeleženec B. B. je na pritožbo odgovoril. Podanim navedbam je nasprotoval in pritrjeval odločitvi izpodbijanega sklepa. Priglasil je stroške.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Poleg ostalih zakonskih pogojev je poprava pomotnega vpisa dovoljena, če je v času začetka tega postopka kot imetnik pravice še vedno vpisana oseba, proti kateri učinkuje ta vpis. Če pa je bila pravica prenesena na novega imetnika, na podlagi vpisa, ki je začel učinkovati pred učinkom popravnega vpisa, pa popravni vpis proti tej osebi ni več dovoljen.¹ Izjema velja v primeru, če nov imetnik pravice, za katerega bi odprava pomote imela posledice, s popravo soglaša. Gre za eno od izpeljav načela formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku. Drugačno pritožbeno navajanje ni utemeljeno.

6.V obravnavani zadevi je poprava povezana z vpisom pogodbene hipoteke pri parceli št. 1526 (kasneje razdeljeni na parceli št. 1526/1 in /2), na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, ki ga je izdal C. C. Postopek je bil začet 24. 3. 2023, ko je bil pri obeh parcelah kot lastnik še zmeraj vpisan C. C. Takšno lastniško stanje izhaja tudi iz aktualnega zemljiškoknjižnega izpiska. Sodišče prve stopnje sicer navaja, da je C. C. umrl, vendar ni navedlo niti datuma njegove smrti (ali je umrl pred začetkom ali med tem postopkom), niti ni v zvezi s tem sprejelo nobenih procesnih zaključkov (morebitna prekinitev postopka in nadaljevanje z zapustnikovimi dediči). Prav tako ni ustrezno pojasnilo in ovrednotilo vlogo B. B. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da naj bi bil slednji prevzemnik nepremičnin po sklenjeni pogodbi o dosmrtnem preživljanju C. C., vendar je v ugovoru navajal, da je dedič po pokojnem C. C..² Ali je eno, drugo ali celo oboje, sodišče prve stopnje ni razčistilo. Posledično ni pravilno ovrednotilo, kakšne konsekvence bi lahko imelo njegovo nesoglasje za predmetni postopek. Kot je bilo že navedeno, je v tem postopku relevantno zgolj (ne)soglasje morebitnega novega imetnika lastninske pravice, ki je bil vpisan pred časovnim trenutkom učinkovanja popravnega vpisa. Ali B. B. tem pogojem ustreza, sodišče prve stopnje ni presojalo. To, da je imetnica pravic iz hipoteke postala druga oseba (A. A. namesto D. D.), v tej zadevi tudi ni relevantno.

7.Zaradi zmotne uporabe materialnega prava sodišče prve stopnje te zadeve ni ustrezno strukturiralo, niti ni ugotovilo vseh pravno relevantnih dejstev in naredilo ustreznih sklepov oziroma zaključkov. Glede na to je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo zemljiškoknjižni sodnici v ponovno odločanje o vpisu (5. točka drugega odstavka 161. člena Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1). V ponovljenem postopku naj upošteva gornja stališča in napotke ter o zadevi ponovno odloči.

8.V skladu s prvim odstavkom 40. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1 druga udeleženca sama krijeta svoje pritožbene stroške.

-------------------------------

1N. Plavšak v Stvarno pravo: komentar Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), Ljubljana 2022, str. 360.

2Preživljalec po pogodbi o dosmrtnem preživljanju sicer ni univerzalni pravni naslednik - dedič zapustnika.

Zveza:

Zakon o zemljiški knjigi (2003) - ZZK-1 - člen 200

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.