Jedro

Dedič ne izpodbija resničnosti javne listine, ampak enostranski zapis zapustnika v notarskem zapisu, ki je pogodba pri sklenitvi katere dedič ni sodeloval. Dokazno breme za dokazovanje s strani dedinje zatrjevanih dejstev pa je na njeni strani (212. člen ZPP v zvezi s 153. členom Zakona o dedovanju - v nadaljevanju ZD), zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je pravica dedinj manj verjetna (prvi odstavek 213. člena ZD).

Izrek

Pritožba dedinje V.K. se zavrne in se v izpodbijanem delu to je v točki I.A ter v III. in IV. točki potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pod I.A zapustnikovi hčerki V.K. in H.K. (v nadaljevanju dedinji) napotilo na pot pravde, da s tožbo zoper nujnega dediča J.K. (v nadaljevanju dedič) uveljavita zahtevek, da je dedič od zapustnika prejel darila in sicer: - sredstva za nakup nepremičnine parc. št. 15/2, 17/2, 18/1, 18/2 in 24/2.S vse k.o. F.; - tovorni avtomobil TAM 170 T 14 K, letnik 1986; - odplačilo kupnine za tovorno vozilo TAM 190 T 15 BK 4x4; - financiranje obnove 80 arov vinograda.

Pod točko III. je odločilo, da so dedinji in dedič dolžni tožbe vložiti v 30 dneh po pravnomočnosti sklepa, pod točko IV. pa je prekinilo zapuščinski postopek do pravnomočno končanih pravd ali izteka roka za vložitev tožb, če te ne bodo vložene.

2. Tak sklep s pravočasno pritožbo v obsegu točke I.A, III. in IV. izpodbija dedinja V.K. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava, s predlogom spremembe izpodbijanega sklepa tako, da se na pravdo napoti dediča, da dokaže, da od zapustnika ni prejel daril zajetih v notarskem zapisu SV 181/2000 z dne 21. 3. 2000. 3. Dedič in dedinja H.K. na pritožbo nista odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v tem zapuščinskem postopku na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Svojo odločitev je skrbno obrazložilo, zato pritožbeno sodišče v celoti povzema pravilne zaključke in razloge sodišča prve stopnje in le še glede na izrecna pritožbena izvajanja dodaja:

6. Pritožbena trditev, da iz notarskega zapisa izhaja, da je dedič prejel vse, kar je zajeto v izreku sklepa na pravilno odločitev sodišča prve stopnje ne more vplivati. Pri sklenitvi pogodbe v notarskem zapisu dedič ni sodeloval, stranka pogodbe pa je bila pritožnica. Notarski zapis je pogodba, ki veže pogodbene stranke, ni pa javna listina v smislu določila prvega odstavka 224. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), saj pogodba sestavljena v notarskem zapisu ni listina, ki bi jo v predpisani obliki izdal državni organ v mejah svoje pristojnosti, niti listina, ki jo izda v takšni obliki samoupravna lokalna skupnost, družba ali druga organizacija ali posameznik pri izvrševanju javnega pooblastila. Pogodba, tudi taka sklenjena v notarskem zapisu, veže pogodbene stranke in pomeni posebno obliko obličnosti pogodbe zaradi varnosti pogodbenih strank ne pa javne listine, ki bi nasproti tretjim osebam imela učinek kakor ga določa prvi odstavek 224. člena ZPP.

7. S pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru II P 20/2008 je bilo odločeno, da pogodba v notarskem zapisu SV 181/2000 dne 13. 3. 2000 predstavlja v razmerju med zapustnikom in dedinjo V.K. čisto darilno pogodbo. S sodbo ni odločeno o darilih, ki naj bi jih zapustnik dal dediču, zato je napotitev na pravdo glede tega utemeljena.

8. Dedič ne izpodbija resničnosti javne listine ampak enostranski zapis zapustnika v notarskem zapisu, ki je pogodba pri sklenitvi katere dedič ni sodeloval. Dokazno breme za dokazovanje s strani dedinje zatrjevanih dejstev pa je na njeni strani (212. člen ZPP v zvezi s 153. členom Zakona o dedovanju - v nadaljevanju ZD), zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je pravica dedinj manj verjetna (prvi odstavek 213. člena ZD).

9. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določilu 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD.

10. Odločitev o pritožbenih stroških je odpadel, ker niso bili priglašeni.