Jedro

Uveljavitev obveznih predhodnih postopkov pred možnostjo dostopa do sodišča ni v nasprotju z ustavno pravico do sodnega varstva.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrglo tožbo.

2. Zoper navedeno odločitev se je laično pritožil tožnik. Navaja, da Ustava v 23. členu in Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin v 6. členu zagotavljata pravico do sodnega varstva brez omejitev in pogojev. Meni, da je Zakon o državnem odvetništvu podrejen Ustavi RS in Evropski konvencije o varstvu človekovih pravic. Pritožba nadalje citira določbe 5. , 8., 14., 15., 22., 23., 120., 125. in 153. člena Ustave, določbi 7. in 8. člena Splošne deklaracije o človekovih pravicah, določbe 20., 21., 47. in 54. člena listine Evropske unije o temeljnih pravicah, določbe 6., 14., 17. in 46. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter 3. člen Zakona o sodiščih.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožnik je zoper Republiko Slovenijo vložil tožbo zaradi plačila odškodnine zaradi utrpele materialne in nematerialne škode v višini 54.000,00 EUR.

5. Sodišče prve stopnje je ob predhodnem preizkusu tožbe ugotovilo, da tožnik ni ravnal v skladu z določbo prvega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o državnem odvetništvu,1 ki določata, da mora tisti, ki namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu, predhodno predlagati državnemu odvetništvu, naj se sporno razmerje na miren način reši pred uvedbo pravdnega ali drugega postopka, ter mora pred uvedbo pravdnega ali drugega postopka navedeno potrdilo pristojnemu sodišču ali drugemu organu tudi predložiti.

6. Ker je izvedba predhodnega postopka obvezna procesna predpostavka za vložitev tožbe, konkretni postopek pa ne sodi med postopke, ki jih je ZDOdv v šestem odstavku 27. člena izrecno izključil iz obveznosti predhodnega postopka poskusa mirne rešitve spora, je sodišče prve stopnje tožnika s sklepom z dne 21. 5. 2008 pozvalo, da tožbo dopolni tako, da predloži potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopkom pred Državnim odvetništvom ter ga hkrati opozorilo, da bo tožbo, če ta ne bo dopolnjena na zahtevani način, zavrglo. Tožnik je poziv sodišča prejel dne 23. 5. 2018 in v odrejenem roku zahtevanega potrdila ni predložil. Ker navedena procesna predpostavka ni bila podana, sodišče prve stopnje pravilno ni vsebinsko odločalo o spornem predmetu ter je tožbo zavrglo.

7. Uveljavitev obveznih predhodnih postopkov pred možnostjo dostopa do sodišča ni v nasprotju z ustavno pravico do sodnega varstva. Pravica do sodnega varstva kot pravica do meritorne odločitve ni neomejena. Zakon namreč lahko določi procesne predpostavke, to je okoliščine, ki morajo biti izpolnjene, da sodišče v sporu meritorno odloči.2 Tudi ESČP dopušča omejitev pravice do sodnega varstva, pri čemer za presojo uporablja test sorazmernosti. Iz zakonodajnega gradiva za sprejem ZDOdv izhaja, da je državni zbor uzakonil obvezno sodelovanje v postopku o reševanju zahtevkov zoper državo in njene organe še pred vložitvijo tožbe na sodišču iz razlogov razbremenitve sodišč in razbremenitve države kot potencialnega dolžnika. Sodbe ESČP, na katere se tožnik sklicuje v pritožbi s konkretnim primerom niso primerljive, saj je v teh zadevah sodišče obravnavalo drugačna dejanska in pravna vprašanja, kot jih obravnava v konkretnem.

8. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo kršitev na katere v obsegu drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

1 V nadaljevanju ZDOdv. 2 Aleš Galič, Ustavno civilno procesno pravo, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 151.