Jedro

Za presojo obravnavane zadeve je treba presoditi, ali storilka ustreza definiciji organizatorja kot osebe, ki se javno razglaša kot taka; ali osebe, ki kot organizator nastopa pred državnim organom. V prvem primeru iz povzetega zakonskega besedila izhaja, da za zaključek, da je osebo mogoče šteti za organizatorja ne zadošča, da oseba ravna oziroma deluje kot organizator, temveč zakon terja aktivnost posameznika v smeri, da se sam navzven razkrije oziroma deklarira kot tak, torej javno in nedvoumno trdi, da je organizator določenega shoda. Besedilo „ki kot organizator nastopa pred državnim organom“ pa predvideva osebo, ki se kot taka predstavlja oziroma nastopa v upravnem postopku pred državnim organom.

Izrek

I. Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana odločba spremeni tako, da se na podlagi 1. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških postopek o prekršku zoper storilko A. A., da naj bi bila odgovorna za prekršek, ker je, kot organizatorka javnega shoda „...“, izvedla neprijavljen javni shod, ki se je začel 7. 9. 2020 ob 15.00 na ... v Ljubljani, na katerem se je zbralo približno 30 udeležencev; shod je pod kršiteljičinim vodstvom in skladno z njenim programom potekal tako, da se je ob 14.50 s kolesom in opremo (5 stolov, zvočnik, mikrofon in transparenti) pripeljala na ..., kjer je z B. B. pripravila stole, zvočnik, mikrofon in transparente, ob 15.10 pred zbranimi 30 udeleženci in 10 novinarji stopila na enega od stolov, po mikrofonu nagovorila udeležence z:»Bomo kar začeli s tem našim protestom. Jaz vas vse lepo vabim, da zasedete teh pet stolčkov, da stopite gor, da je to del mednarodne umetniške intervencije«; kršiteljica je vabila govornice in govornike, da naj stopijo na stole, kar so upoštevali, vsem udeležencem in predstavnikom medijev obrazložila, da je javni shod organiziran v podporo Julianu Assangeju, razdelila transparente in iz papirja izdelane črke, nakar je na stol za govornike povabila poslanko C. C., D. D., predstavnico organizacije ..., študentko novinarstva in druge, ki so, stoječi na stolu, po mikrofonu nagovorili zbrane udeležence; ob 15.38 je kršiteljica po mikrofonu povedala, da ne bodo prenehali, zaklicala »živelo žvižgaštvo«, udeležence pozvala, da naj se postavijo v vrsto in novinarjem pokažejo vsak svojo črko na modrem papirju, pri čemer so se po njenih navodilih razporedili tako, da so iz črk sestavili napis »FREEASSANGE«, kršiteljica pa je medtem v roki držala transparent z obrazi Juliana Assangeja, Chelsee Manning in Edwarda Snowdna z napisom »wanted« in »free free free«; ob 15.42 je B. B. po zvočniku predvajal pesem Boba Marleya »Get up stand up«, kar je označilo zaključek javnega shoda, udeleženci so se začeli razhajati, kršiteljica je pričela pospravljati opremo in ob 15.50 odšla s prizorišča; kršiteljičina ravnanja naj bi spadala med dejanja organizatorke javnega shoda, kot jo v 4. členu določa ZJZ, saj je javni shod načrtovala, zanj pripravila vsebino, na kraj javnega shoda pripeljala stole, zvočnik, mikrofon in transparente, z nagovorom udeležencem pričela z javnim shodom, k govorom vabila druge govornike, udeležencem izročila transparente, jih usmerjala, vabila k aktivnemu sodelovanju; javni shod je razglašala in oglaševala javno dostopna stran družbenega omrežja Facebook "Free Assange Slovenia", kršiteljica je poskrbela, da je bil ogled dogajanja na javnem shodu v neposrednem prenosu omogočen preko javno dostopnega Facebook profila »...«; z vsemi navedenimi dejanji naj bi kršiteljica pred policisti, ki so spremljali neprijavljen javni shod, nastopala kot organizatorka po določilih ZJZ in bi morala javni shod, ki ga je organizirala in izvedla, skladno s prvim odstavkom 11. člena ZJZ tri dni pred dnevom začetka shoda na predpisanem obrazcu in s potrebnimi prilogami prijaviti na pristojni policijski postaji, česar ni storila s čimer naj bi storila prekršek po 4. točki prvega odstavka 38. člena Zakona o javnih zbiranjih ustavi.

II. Stroški postopka bremenijo proračun.

Obrazložitev

A. 1. Prekrškovni organ Policijska postaja Ljubljana Center je dne 15. 10. 2020 zoper storilko A. A. izdal odločbo o prekršku št. 5550090532739 zaradi storitve prekrška po 4. točki prvega odstavka 38. člena Zakona o javnih zbiranjih (Ur. l. RS, št. 59/2022 z dne 5. 7. 2002 in sledeči – v nadaljevanju ZJZ) in ji izrekel globo v višini 250,00 EUR.

2. Vrhovna državna tožilka Janja Vrečič Perhavec je zoper pravnomočno odločbo o prekršku vložila zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve 4. točke prvega odstavka 38. člena v zvezi s tretjim odstavkom 13. člena ter 7. točko prvega odstavka 4. člena ZJZ in 2. člena Zakona o prekrških (ZP-1) na način iz 1. točke prvega odstavka 156. člena ZP-1 ter 42. člena Ustave Republike Slovenije (URS). Bistvo vložene zahteve je v trditvi, da je prekrškovni organ kršil navedene določbe materialnega zakona, ker v predmetni zadevi niso izpolnjeni zakonski znaki očitanega prekrška, saj je prekrškovni organ storilki izdal uvodoma navedeno odločbo kot organizatorki javnega shoda, pri tem pa je napačno tolmačil zakonski znak „organizatorka“ shoda. Vložnica zatrjuje, da gre za pomembno pravno vprašanje ustavnosodnih razsežnosti, ki neposredno zadeva eno temeljnih človekovih pravic – pravico do zbiranja in združevanja iz 42. člena URS in 11. člena1 Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) – o definiciji organizatorja shoda oziroma organiziranega shoda pa se sodna praksa še ni izrekla. V skladu z načelom zakonitosti in v sodobni družbi vse večjim ustavnopravnim pomenom pravice do zbiranja in združevanja je treba pojem organizatorja razlagati ozko in ga ni dopustno širiti. Vložnica trdi, da storilka ne izpolnjuje pogojev, da bi jo bilo mogoče opredeliti kot organizatorko shoda, posledično pa predlaga, da Vrhovno sodišče zahtevi ugodi in izpodbijano odločbo spremeni tako, da postopek o prekršku ustavi.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi 171. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 423. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) vročilo v odgovor storilki, ki se je pridružila navedbam vrhovne državne tožilke.

B.

4. Zakon o javnih zbiranjih v 7. točki 4. člena določa, da je organizatorka oziroma organizator shoda oziroma prireditve fizična ali pravna oseba, 1) za račun katere se izvede shod, 2) ki se javno razglaša za organizatorja ali 3) ki kot organizator nastopa pred državnim organom. ZJZ organizatorju nalaga različne dolžnosti, denimo dolžnost prijave shoda (11. člen) oziroma pridobitve dovoljenja za shod (13. člen), v nasprotnem primeru je za organizatorja predpisano kaznovanje za prekršek z globo (4. točka prvega odstavka 38. člena ZJZ).

5. V predmetni zadevi je bila odločba storilki izdana kot organizatorki javnega shoda „...“ dne 7. 9. 2020 na ... v Ljubljani. Storilka je bil spoznana za odgovorno, da je kot organizatorka javnega shoda izvedla predmetni javni shod, ki ga v nasprotju s prvim odstavkom 11. člena ZJZ tri dni pred dnevom začetka shoda ni prijavila na predpisanem obrazcu in s potrebnimi prilogami na pristojni policijski postaji. V izpodbijani odločbi se zatrjuje, da je storilka delovala v svojstvu organizatorke shoda, ker naj bi pred policisti nastopala kot organizatorka s tem, ko naj bi pred shodom prinesla in pripravila opremo, ob začetku shoda pozdravila udeležence in predstavila razlog shoda, udeležence tekom shoda nagovarjala, jih z navodili oziroma nasveti usmerjala ob sestavi papirnatih črk, ki jim jih je razdelila, ter ob koncu shoda pospravila opremo. Shod naj bi načrtovala, zanj pripravila vsebino, ter poskrbela, da je bil ogled dogajanja na shodu omogočen preko Facebook profila „...“.

6. Bistveno vprašanje, kot ga izpostavlja zahteva je, ali je storilki res mogoče pripisati lastnost organizatorke shoda. Glede na zgoraj povzeti opis storilkinih ravnanj in ugotovitve prekrškovnega organa je razvidno, da storilka ne ustreza definiciji organizatorja kot osebe, za račun katere se izvede shod. Za presojo obravnavane zadeve je tako treba presoditi, ali storilka ustreza definiciji organizatorja kot osebe, ki se javno razglaša kot taka; ali osebe, ki kot organizator nastopa pred državnim organom. V prvem primeru iz povzetega zakonskega besedila izhaja, da za zaključek, da je osebo mogoče šteti za organizatorja ne zadošča, da oseba ravna oziroma deluje kot organizator, temveč zakon terja aktivnost posameznika v smeri, da se sam navzven razkrije oziroma deklarira kot tak, torej javno in nedvoumno trdi, da je organizator določenega shoda. Besedilo „ki kot organizator nastopa pred državnim organom“ pa predvideva osebo, ki se kot taka predstavlja oziroma nastopa v upravnem postopku pred državnim organom.

7. V izpodbijani odločbi se zatrjuje, da je storilka delovala v svojstvu organizatorja shoda, vendar iz odločbe ne izhaja, da bi storilka nastopala v kakršnemkoli postopku pred državnim organom, temveč so v odločbi navedene le njene aktivnosti na predmetnem javnem shodu. Tako je opisano, da naj bi storilka pred shodom prinesla in pripravila opremo, ob začetku shoda pozdravila udeležence in predstavila razlog shoda, udeležence tekom shoda nagovarjala, jih z navodili oziroma nasveti usmerjala ob sestavi črk, ki jim jih je razdelila, ter ob koncu shoda pospravila opremo. Shod naj bi načrtovala, zanj pripravila vsebino, ter poskrbela, da je bil ogled dogajanja na shodu omogočen preko Facebook profila „...“.

8. Kot povzeto zgoraj iz opisa prekrška izhaja, da naj bi storilko kot organizatorko shoda opredeljevala njena pripravljalna in organizacijska dejanja pred in med dotičnim javnim shodom, ni pa opisano, da bi se storilka dejansko razglašala za organizatorko oziroma sama identificirala kot taka niti, da bi v tej funkciji nastopala v upravnem postopku pred državnim organom, temveč so opisana le ravnanja storilke na shodu, vpričo oziroma v bližini na javnem kraju prisotnih policistov. Navedeno ne zadošča za konkretizacijo zakonskega znaka „organizator“ v smislu osebe, ki pred državnim organom nastopa kot taka, posledično pa storilki očitano dejanje, kot izhaja iz opisa v izpodbijani odločbi, ni prekršek (1. točka prvega odstavka 136. člena ZP-1). Glede na pojasnjeno je prekrškovni organ napačno uporabil materialni zakon, ko je zaključil, da so storilkina ravnanja dejanja organizatorke shoda in je na njihovi podlagi mogoče storilki pripisati svojstvo organizatorke v smislu 7. točke 4. člena ZJZ.

C.

9. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 171. člena ZP-1 v zvezi s 426. členom ZKP spremenilo tako, da je postopek o prekršku zoper storilko A. A. ustavilo.

10. Ker je bil postopek ustavljen, stroški bremenijo proračun (četrti odstavek 144. člena ZP-1).

11. Odločitev je bila sprejeta soglasno.

1 Freedom of Assembly and Association.