Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

sodba II U 337/2009

ECLI:SI:UPRS:2011:II.U.337.2009 Upravni oddelek

gradbeno dovoljenje pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja skladnost projekta s prostorskim aktom etažnost objekta pojem mansarde
Upravno sodišče
12. januar 2011
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Tudi če je del stavbe neposredno pod streho, ga ne moremo šteti za mansardo, če streha objekta ni poševna.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahtevki tožnikov in prizadetih strank za povrnitev stroškov postopka se zavrnejo.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je drugostopni organ odločil, da se odpravi prvostopna odločba Upravne enote Maribor, št. 351-300/2008-27 (7123) z dne 1. 4. 2009 (1. točka izreka). Zahtevek tožnikov kot investitorjev za izdajo gradbenega dovoljenja za nadzidavo obstoječe garaže s kletjo za stanovanjski namen na zemljišču parc. št. 452 k.o. ... se zavrne (2. točka izreka). Zahtevek investitorjev za povrnitev stroškov odgovora na pritožbo se zavrne (3. točka izreka). Pritožnikom A.A., B.B. in C.C. se stroški pritožbe delno priznajo (v tam navedenem znesku).

V obrazložitvi svoje odločbe drugostopni organ navaja, da je prvostopni organ z navedeno odločbo izdal tožnikoma kot investitorjema gradbeno dovoljenje za gradnjo manj zahtevnega objekta-nadzidavo obstoječe garaže s kletjo za eno nadstropje (K+P+1) na zemljišču parc. št. 452 k.o. ..., pod tam določenimi pogoji. Zoper navedeno odločitev so se pritožili A.A., B.B. in C.C., njihova pritožba pa je utemeljena. Izpodbijano gradbeno dovoljenje je bilo izdano v ponovnem postopku v zvezi z odločbo drugostopnega organa št. 35108-128/2008-4-MZ z dne 7. 10. 2008, s katero je bila odpravljena odločba organa prve stopnje št. 351-300/2008-14 (7123) z dne 14. 7. 2008 in je bila zadeva vrnjena v ponovni postopek iz razloga, ker prvostopni organ v zadevi ni odločil o vloženi zahtevi investitorjev z dne 12. 3. 2008 za izdajo gradbenega dovoljenja za novogradnjo, nadzidavo obstoječe garaže na zemljišču parc. št. 452 k.o. ..., temveč je mimo te zahteve odločil o spremembi že izdanega pravnomočnega gradbenega dovoljenja, št. 351-05-690/2003-327 z dne 23. 2. 2004, izdanega za garažo na parc. št. 452 k.o. ... Drugostopni organ je prvostopnemu naročil, da naj v ponovnem postopku odloči o zahtevi investitorjev z dne 12. 3. 2008 tako, kot je bila vložena in v skladu z določbami Zakona o graditvi objektov (ZGO-1- Ur. list RS, št. 102/04-UPB1 s spremembami), ki se nanašajo na izdajo gradbenega dovoljenja za novogradnjo. Prvostopni organ je tem napotkom sledil in v ponovnem postopku odločil o zahtevi investitorjev z dne 12. 3. 2008 tako, da je investitorjema izdal gradbeno dovoljenje, kot sta to zahtevala. Zemljišče predlagane gradnje parc. št. 452 k.o. ... se nahaja na območju, ki ga ureja Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urbanistične zasnove Mesta Maribor (Odlok o PUP, MUV, št. 19/06, 1/07, 5/07, 1/08 in 5/08) in leži v območju površin za stanovanja Rt 4-S po prostorskem planskem aktu in v morfološki enoti „Območja različnih stanovanj po Odloku o PUP", kar izhaja iz v projektu pripete grafične priloge-regulacijske karte Mestne občine Maribor (MOM) z dne 22. 3. 2007. Po določbi 20. člena Odloka o PUP za nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje kot za novogradnje. Pogoji za novogradnje stanovanjskih stavb pa so določeni v 17. členu Odloka o PUP, ki za enostavne stavbe (kakršna je obravnavana) določa maksimalno etažnost P+1+M. Iz (prvotno) predloženega projekta PGD št. 2605-012-2007-MID z dne 1. 8. 2007 izhaja, da gre za predlagano nadzidavo obstoječe garaže s kletjo in z dvema etažama za stanovanjski namen. Po podatkih načrta arhitekture (stran 9) je namen obstoječe pritlične etaže predlagane stanovanjske stavbe garaža (za katero je že bilo izdano gradbeno dovoljenje z dne 23. 2. 2004), nad to pa novogradnja – nadzidava, ki obsega prvo nadstropje z bivalnimi prostori za enodružinsko stanovanje in drugo nadstropje z bivalnimi prostori za enodružinsko stanovanje oz. galerijo. Na poziv prvostopnega organa, da naj projektno dokumentacijo v postavljenem roku uskladita s predpisano etažnostjo po Odloku o PUP, sta v investitorja dne 20. 3. 2009 predložila dopolnitev projekta PGD št. ... z datumom 10. 3. 2009 (istega izdelovalca). V načrtu arhitekture (tehnični opis objekta, stran 7) je navedeno, da se etaža N2- galerija ne bo izvedla, višina slemena ostaja nespremenjena, cca 7,68 m nad nulto koto pritličja. V vodilni mapi (zbirno projektno poročilo stran 8) je navedeno, da je osnovni obstoječi objekt etažnosti K+P, nad pritličjem je predvidena etažnost N. Po predložitvi te dopolnitve je bilo izdano izpodbijano gradbeno dovoljenje z dne 1. 4. 2009. Drugostopni organ ugotavlja, da tudi dopolnjen projekt z dne 10. 3. 2009 ne izpolnjuje zahtev po Odloku o PUP oz. niti zahtev prvostopnega organa iz dopisa z dne 6. 3. 2009 o uskladitvi etažnosti predlagane novogradnje-nadzidave z zahtevami Odloka o PUP. Po 17. členu Odloka o PUP so enostanovanjske prosto stoječe stavbe (kakršna je tudi obravnavana) dovoljene z maksimalno etažnostjo P+1+M. Dopolnjeni projekt z dne 10. 3. 2009 navaja, da se predlagana etaža N2 ne bo izvedla, temveč bo obstoječi objekt etažnosti K+P nadzidan za etažo N, ki se zaključi z ravno streho-nepohodno betonsko ploščo, višina slemena ostane nespremenjena, to je cca 7,68 m nad nulto koto v pritličju. Vendar pa ta dopolnjeni projekt nima sprememb grafičnega dela prvotnega projekta z dne 1. 8. 2007, temveč se sklicuje na zazidalno situacijo-tloris, list št. 4 (iz grafičnega dela PGD z dne 1. 8. 2007), ki pa prikazuje samo tloris predlaganega objekta, ne pa oblike objekta z znižanjem etažnosti. Oblika predlaganega objekta oz. predlagane nadzidave je dejansko prikazana v zazidalni situaciji – prerez, list št. 5 (prav tako v PGD z dne 1. 8. 2007), ki pa z dopolnitvijo projekta ni bila spremenjena. Iz tega izhaja, da je tudi po dopolnitvi projekta dejansko ostala predvidena nadzidava garaže za dve nadstropji in ne le za eno, kot bi to sicer izhajalo iz tekstualnega dela dopolnjenega projekta. Temu pritrjuje v dopolnitvi projekta vpeta grafična priloga („prerezi, fasade“, marec 2009, risba št. 2), ki prikazuje severno, južno, vzhodno in zahodno fasado stavbe ter njen prerez A-A in prerez B-B. Severna fasada te stavbe prikazuje tri etaže: pritličje označeno kot obstoječi objekt (torej garažo) in nadzidavo z dvema etažama, vsaka etaža ima na fasadi vrisani dve okni, zaključeno z ravno streho. Iz prereza B-B je razvidno, da enostanovanjska stavba vključuje pritlični obstoječi del višini 2,82 m (to je višina garaže) kot je bila dovoljena z gradbenim dovoljenjem z dne 23. 2. 2004 in nadzidavo dveh nadstropij skupne višine 4,72 m, ki je zaključena z ravno betonsko streho, višina te stavbe v zgornjem robu ravne strehe 7,68 m od nulte kote pritličja. Navedena višina stavbe pa je dovoljena z izpodbijanim gradbenim dovoljenjem v točki II./2. izreka kljub hkratni navedbi v točki III./3. izreka iste odločbe, da se obstoječi objekt nadzida le za nadstropje. Ta navedba tudi nima podlage v grafičnih podatkih projekta z dne 1. 8. 2007 in dopolnitvi projekta z dne 10. 3. 2009, saj ti izkazujejo, da gre za nadzidavo za dve nadstropji. Sporna nadzidava obstoječe garaže je torej ostala nespremenjena z dvema nadstropjema, tako, da je zadnja etaža zaključena z ravno streho v obliki nepohodne betonske plošče), kar ni v skladu s pogoji 17. člena Odloka o PUP o predpisani etažnosti P+1+M . Kot mansardo lahko štejemo le objekt, ki ima mansardno streho. Mansardna streha je po standardih (SIST ISO 6707-1 točka 5.2.29) definirana kot dvokapnica z dvema naklonoma na vsaki strani slemena. Sleme pa je v tč. 5.2.29 definirano kot stična linija strešin na vrhu dvokapnice. V predmetnem projektu predlagane nadzidave drugega nadstropja z ravno streho v smislu navedenega ni mogoče šteti kot mansardo. To pomeni, da predlagana nadzidava ni v skladu s pogoji iz 17. člena Odloka o PUP o oblikovanju stanovanjskih stavb in o predpisani etažnosti prosto stoječih enostanovanjskih stavb oz. da niso izpolnjeni pogoji iz 1. točka 66. člena ZGO-1. Ker v zadevi iz navedenih razlogov ni pogojev za izdajo zahtevanega gradbenega dovoljenja, se drugostopni organ v presojo ostalih pritožbenih navedb ni spuščal. Tožnika v tožbi navajata, da je drugostopni organ pri svoji odločitvi nepravilno ugotovil dejansko stanje, nepravilno uporabil materialno pravo in bistveno kršil pravila postopka. Projekt je bil s spremembo usklajen s predpisano etažnostjo po Odloku o PUP, saj je v dopolnjenem projektu odpadla etaža N2- galerija, ob nespremenjeni višini slemena je predvidena etažnost K+P+1. Enokapna streha je predvidena zato, ker to zahtevajo kulturno-varstveni pogoji in kulturno-varstveno soglasje. V kulturno-varstvenih pogojih Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor, št. ... z dne 2. 3. 2007 je namreč (med drugim) določeno, da je za obravnavani objekt najprimernejša ravna streha v tam navedenih gabaritih. Na tej podlagi je bilo izdano tudi kulturno-varstveno soglasje št. ... z dne 25. 9. 2007. Navedeni kulturno-varstveni pogoji so v primerjavi z Odlokom o PUP specialni predpis, ki derogira določbe navedenega odloka o etažnosti objektov, poleg tega je je treba zgornjo etažo obravnavati kot mansardo, ki se ne izvede kot dvokapnica, ampak kot ravna streha, katere višina je določena z gabaritom vzhodne strešine stavbe Tomšičeva 30, Maribor. Ker drugostopni organ navedenega pri svoji odločitvi ni upošteval, je napačno ugotovil dejansko stanje, poleg tega je bistveno kršil določbe postopka s tem, ko se ni opredelil o vsebini kulturno-varstvenih pogojev. Oboje navedeno je povzročilo napačno uporabo materialnega prava in posledično sprejem nezakonite odločbe. Upoštevaje vse navedeno tožnika predlagata, da sodišče tožbi ugodi in spremeni izpodbijano odločbo tako, da se pritožba kot neutemeljena zavrne, izdano gradbeno dovoljenje pa ostane v veljavi; podredno pa, da sodišče napadeno odločbo odpravi in vrne drugostopnemu organu v ponovno odločanje. Tožnikoma se naloži vračilo stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri napadeni odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in predlaga, da se tožba kot neutemeljena zavrne.

A.A., B.B. in C.C., ki imajo v tem postopku položaj prizadete stranke v smislu določb prvega odstavka 19. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. list RS št. 105/06 s spremembami) v odgovoru na tožbo (vloženem po pooblaščenki) zavračajo tožbene navedbe in menijo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Drugostopni organ pa se ni opredelil do njihovega ugovora o premajhnem odmiku spornega objekta od njihove parcele št. 451/1 k.o. ..., ki je manjši od predpisanih 1,5 m. Tožnika sta projekt spremenila zgolj formalno, da bi pridobila gradbeno dovoljenje, v resnici pa ostajajo gabariti zgradbe popolnoma nespremenjeni. Predlagajo, da sodišče tožbo zavrne in izpodbijano odločbo ohrani v celoti v veljavi, tožnikoma pa naloži plačilo dodatnih stroškov prizadetih strank z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi.

K 1. točki izreka: Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno vprašanje, ali spremenjen projekt za nadzidavo garaže ustreza pogojem po 17. členu Odloka o PUP glede maksimalne etažnosti P+1+M in ali kulturno-varstveni pogoji z dne 2. 3. 2007 ter kulturno-varstveno soglasje z dne 25. 9. 2007 res derogirajo predmetne določbe 17. člena Odloka o PUP. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba zakonita iz razlogov, ki jih v njej navaja drugostopni organ in so delno povzeti v uvodnem delu te obrazložitve, še podrobneje pa v sami odločbi. Da ne bi prišlo do ponavljanja se sodišče ob svoji obrazložitvi sklicuje tudi na razloge drugostopnega organa v skladu z drugim odstavkom 71. člena ZUS-1. Kot je razvidno iz dokumentacije v spisih zadeve, gre v zadevi za nadzidavo obstoječega pritličja stavbe (P), v katerem je garaža. Sodišče se strinja z ugotovitvijo, da so navedbe o opustitvi nadzidave za eno etažo (v spremembi projekta) v neskladju z grafičnimi prilogami, ki izkazujejo predvideno nadgradnjo obstoječega objekta za dve etaži, od katerih bi naj druga (najvišja) etaža predstavljala mansardo (M). Ker je po Odloku o PUP dovoljena najvišja etažnost P+1+M se v bistvu kot relevantno postavi vprašanje, ali gre pri zadnjem nadstropju sporne gradnje res za mansardo.

Presoja in utemeljitev drugostopnega organa, da zgornjega nadstropja predvidene nadzidave ni mogoče šteti za mansardo, je po presoji sodišča zakonita. Poleg upoštevanja navedenih SIST ISO standardov (6707-1 točka 5.2.29) je treba upoštevati tudi določbo 1.1.4. točke 1. odstavka 2. člena ZGO-1, kjer je določeno (definirano), da lahko kot mansardo štejemo tisti del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno, praviloma dvokapno streho (torej ne pod ravno streho). Tudi če je del stavbe neposredno pod streho, ga ne moremo šteti za mansardo, če streha objekta ni poševna. Ta poševnost (ki se, ker je neposredno pod poševni streho, odrazi tudi v notranjem prostoru mansarde) v bistvu predstavlja ločnico med navadno stanovanjsko etažo in med mansardo.

Pritožbeni ugovor, da drugostopni organ pri svoji odločitvi ni upošteval navedenih kulturno-varstvenih pogojev in kulturno-varstvenega soglasja, ki da spreminjajo oz. razveljavljajo določbe Odloka o PUP (na katere se sklicuje drugostopni organ), je neutemeljen. Pri navedenih kulturno-varstvenih pogojih in soglasju gre za konkretne akte, ki jih je ZVKD izdal v okviru svoje funkcije in pristojnosti (varstvo kulturne dediščine). Ti konkretni akti ne spreminjajo določb veljavnega Odloka o PUP kot občinskega prostorskega izvedbenega predpisa (torej splošnega akta). Poleg tega pa v predmetnih kulturno-varstvenih pogojih izvedba ravne strehe niti ni izrecno zahtevana, ampak je le navedena kot najprimernejša. Ker je bilo treba tožbo zavrniti že iz doslej navedenih razlogov, se sodišče ni spuščalo v dodaten ugovor prizadetih strank, po katerem se upravni organ ni opredelil do njihovega ugovora o premajhnem odmiku objekta od sosednje (njihove) parcele.

Glede na navedeno je sodišče ugotovilo, da je bila odločitev upravnega organa zakonita, zato je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. K 2. točki izreka: Odločitev o zavrnitvi zahtev tožnikov in prizadetih strank za povrnitev stroškov postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerih v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka. Ker je sodišče v obravnavanem primeru tožbo zavrnilo, torej tako tožniki, kot tudi prizadete stranke, same trpijo svoje stroške postopka.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia