Jedro

Pritožba nima prav, da je bilo mladoletniku sojeno v nenavzočnosti, saj je sodišče prve stopnje le ravnalo v skladu z določbo četrtega odstavka 480. člena ZKP in ko je bil pri izvajanju teh dokazov navzoč njegov zagovornik. Sodišče prve stopnje je ravnalo prav, ko je mladoletnika odstranilo z obravnave za čas, ko so se obravnavali njegova duševna razvitost, okolje in razmere, v katerih živi ter druge okoliščine, ki zadevajo njegovo osebnost. Pri takšni odstranitvi, čeprav začasni, mora biti sodišče posebej pozorno na morebitno dejstvo, da mladoletnik nima zagovornika, saj tudi v postopku proti mladoletniku navzočnost zagovornika ni vedno obligatorna. V takšnih primerih bi odstranitev mladoletnika pomenila kršitev pravice do obrambe in s tem relativno bistveno kršitev določb kazenskega postopka v smislu drugega odstavka 372. člena ZKP ter kršitev njegovih ustavnih pravic v smislu 29. člena Ustave Republike Slovenije. Ker je mladoletnik A. P. ves čas postopka imel zagovornika, mu ni bila kršena pravica do obrambe, prav tako pa ni bil sojen v nenavzočnosti, saj je bil z obravnave le odstranjen iz že zgoraj navedenih razlogov.

Pritožbeno sodišče se s takšnimi zaključki pritožbe ne strinja. Opisano dejanje, ki se očita mladoletnku, ima vse znake očitanega kaznivega dejanja. Mladoletniku se očita, da je skupaj z ml. T. D. neupravičeno zaradi nadaljnje proizvodnje in neupravičene prodaje kupil konopljo - 8 sadik z namenom, da jih goji in jih nato proda odvisnikom. Pri tem dejanju je potrebno izhajati iz določbe 4. člena Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedani drogami (ZPPPD - Ur. l. RS, št. 108/99), ki določa v prvem odstavku, da se za proizvodnjo prepovedanih drog štejejo vsi postopki, kjer se pridobivajo substance iz 2. člena tega zakona, vključno z gojenjem, predelavo in njihovo končno izdelavo, 2. člen omenjenega zakona pa v prvem odstavku določa, da so prepovedane droge rastline ali.... Uveljavljana kršitev kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP zato ni podana.

Izrek

Pritožba zagovornika ml. A. P. se zavrne kot neutemeljena in potrdi sklep sodišča prve stopnje. Stroški pritožbenega postopka obremenjujejo proračun.

Obrazložitev

Z izpodbijanim delom sklepa je senat za mladoletnike sodišča prve stopnje ml. A. P. izrekel po 78. členu Kazenskega zakonika (KZ) nadzorstveni vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva ob ugotovitvi, da je z mladoletnikom T. D. storil kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po prvem odstavku 196. člena KZ. Odločil je tudi, da po določbi prvega odstavka 484. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) obremenjujejo stroški kazensko-mladoletniškega postopka ter potrebni izdatki in nagrada zagovornika odvetnika I. O. iz M., proračun. Zoper tak sklep se je pritožil zagovornik mladoletnika zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in odločbe o kazenski sankciji. Pritožbenemu sodišču smiselno predlaga, da mladoletnika oprosti obtožbe, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pritožba ni utemeljena. Zagovornikova pritožba uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 3. in 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, smiselno pa tudi iz drugega odstavka istega člena ZKP. Graja sodišče prve stopnje, ker mladoletniku ni bila dopuščena navzočnost na glavni obravnavi med zaslišanjem njegove mame ter zakonitih zastopnikov soobtoženih ter med zaslišanjem predstavnice centra za socialno delo. Sodišče prve stopnje prav tako ni obrazložilo okoliščin, zakaj je mladoletniku izreklo tako strog vzgojni ukrep. S takimi pritožbenimi navedbami pa ni moč soglašati. Pritožba nima prav, da je bilo mladoletniku sojeno v nenavzočnosti, saj je sodišče prve stopnje le ravnalo v skladu z določbo četrtega odstavka 480. člena ZKP in ko je bil pri izvajanju teh dokazov navzoč njegov zagovornik. Sodišče prve stopnje je ravnalo prav, ko je mladoletnika odstranilo z obravnave za čas, ko so se obravnavali njegova duševna razvitost, okolje in razmere, v katerih živi ter druge okoliščine, ki zadevajo njegovo osebnost. Pri takšni odstranitvi, čeprav začasni, mora biti sodišče posebej pozorno na morebitno dejstvo, da mladoletnik nima zagovornika, saj tudi v postopku proti mladoletniku navzočnost zagovornika ni vedno obligatorna. V takšnih primerih bi odstranitev mladoletnika pomenila kršitev pravice do obrambe in s tem relativno bistveno kršitev določb kazenskega postopka v smislu drugega odstavka 372. člena ZKP ter kršitev njegovih ustavnih pravic v smislu 29. člena Ustave Republike Slovenije. Ker je mladoletnik A. P. ves čas postopka imel zagovornika, mu ni bila kršena pravica do obrambe, prav tako pa ni bil sojen v nenavzočnosti, saj je bil z obravnave le odstranjen iz že zgoraj navedenih razlogov. Senat za mladoletnike sodišča prve stopnje pa je na strani dvanajst v prvem odstavku izpodbijanega sklepa navedel razloge, iz katerih je mladoletniku izrekel vzgojni ukrep. Uveljavljane bistvene kršitve določb kazenskega postopka zato niso podane. Pritožba uveljavlja tudi pritožbeni razlog kršitve kazenskega zakona in navaja, da nakup konoplje zaradi nadaljnje proizvodnje sam po sebi ni kazniv. Po mnenju pritožbe je kazniva le neupravičena proizvodnja, ki pa se začne šele s posegom na dozoreli rastlini. Posledično je zato v delu, v katerem je sodišče mladoletnika obsodilo zaradi neupravičenega nakupa zaradi nadaljnje proizvodnje sodišče kršilo kazenski zakon, saj dejanje, zaradi katerega se mladoletnik preganja, v tem delu ni kaznivo dejanje. Pritožbeno sodišče se s takšnimi zaključki pritožbe ne strinja. Opisano dejanje, ki se očita mladoletnku, ima vse znake očitanega kaznivega dejanja. Mladoletniku se očita, da je skupaj z ml. T. D. neupravičeno zaradi nadaljnje proizvodnje in neupravičene prodaje kupil konopljo - 8 sadik z namenom, da jih goji in jih nato proda odvisnikom. Pri tem dejanju je potrebno izhajati iz določbe 4. člena Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedani drogami (ZPPPD - Ur. l. RS, št. 108/99), ki določa v prvem odstavku, da se za proizvodnjo prepovedanih drog štejejo vsi postopki, kjer se pridobivajo substance iz 2. člena tega zakona, vključno z gojenjem, predelavo in njihovo končno izdelavo, 2. člen omenjenega zakona pa v prvem odstavku določa, da so prepovedane droge rastline ali.... Uveljavljana kršitev kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP zato ni podana. Sodišče prve stopnje dejanskega stanja ni ugotovilo zmotno in tudi ne nepopolno. Vsa odločilna dejstva so bila na prvi stopnji pravilno in popolno ugotovljena, zbrano dokazno gradivo je bilo pravilno ocenjeno, sodišče prve stopnje pa je v svoji sodbi tudi sprejemljivo obrazložilo, zakaj šteje, da je mladoletniku očitano kaznivo dejanje dokazano. Pritožbeno sodišče zato v celoti sprejema in povzema dejanske in pravne zaključke prvostopne sodbe kot pravilne; v zvezi s pritožbenimi izvajanji zagovornika mladoletnika pa še dodaja: Bistvo pritožbenih navedb je v graji dokazne ocene, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje in s katero se ne strinja. Mnenja je, da mladoletniku z ničemer ni dokazano, da je konopljo kupil z namenom, da bi jo, ko bi dozorela, prodajal odvisnikom. S takimi stališči pritožbe pa se ni moč strinjati. Mladoletnikov zagovor, da je zgolj hotel spremljati rast rastline, je kot nesprejemljiv zavrnilo že sodišče prve stopnje. Mladoletnik je sam povedal, da ni uživalec droge, da je seznanjen, kako se iz rastline pridobiva marihuana. Nenazadnje sta priči M. N. in B. Z. mladoletnika zalotila pri presajanju sadik. Sodišče prve stopnje je zato tudi po globokem prepričanju pritožbenega sodišča povsem utemeljeno sklepalo, da je sadike od ml. Š. kupil zato, da bi jih vzgojil in proizvedel marihuano, ki bi jo nato prodal odvisnikom. Glede na navedeno zagovornik ml. A. P. s svojimi pritožbenimi izvajanji dejanskih ugotovitev napadenega sklepa ni mogel niti malo omajati in je zato njegova pritožba, usmerjena zoper na prvi stopnji ugotovljeno dejansko stanje, neutemeljena. Ko zagovornik mladoletnika graja na prvi stopnji izrečeni vzgojni ukrep poudarja, da ni kakšnih posebnih potreb po usmerjanju mladoletnika pri dokončanju šole, niti ni potrebno trajneje vplivati na vzgojo in prevzgojo mladoletnika. Mnenja je še, da je tudi sicer izrečeni ukrep prestrog. Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje zbralo in ocenilo vse podatke o dosedanjem življenju mladoletnika, njegovih osebnih lastnostih in nagnjenjih ter razmerah, v katerih je odraščal in v katerih živi, torej okoliščine, ki so pomembne za odločitev o tem, kakšen vzgojni ukrep naj se mu izreče. Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvami sodišča prve stopnje, da mladoletnik potrebuje pomoč usposobljene osebe, predvsem pa še več nadzora kot doslej, predvsem v smislu usmerjanja in pomoči, da dokonča šolo, si pridobi poklic in zaposlitev, ki bi mu ustrezala. Ko torej uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker pritožbeno sodišče pri preizkusu napadenega sklepa ni ugotovilo kršitev zakona iz 383. člena ZKP, ki bi jih moralo upoštevati po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo mladoletnikovega zagovornika zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje - 451. člen v zvezi s 391. členom ZKP. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu prvega odstavka 98. člena v zvezi s prvim odstavkom 484. člena ZKP.