Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
ZDZdr v 35. členu določa, da se načrt zdravljenja redno preverja in po potrebi revidira, pri čemer mora zdravljenje potekati v skladu s strokovno preverjenimi metodami in mednarodno priznanimi standardi. Udeleženki zdravljenje z zdravili v depo obliki res ni po volji, res je tudi, da se pri obravnavi udeleženca upošteva tudi njegova volja, vendar le, če je ta v njegovo korist. V konkretnem primeru volja udeleženke, da zdravila prejema v obliki tablet, ni v njeno korist.
Pritožba se zavrne in sklep potrdi.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se zdravljenje osebe P.A. nadaljuje v nadzorovani obravnavi najdalj do 16.11.2013, s tem, da prejema terapijo v depo obliki; za koordinatorko nadzorovane obravnave je določilo R. S.; odločilo, da koordinatorka lahko zahteva, da se udeleženka udeležuje določenih dejavnosti zaradi zdravljenja in da se v času nadzorovane obravnave zdravi v skladu z načrtom nadzorovane obravnave.
Zoper sklep je udeleženka sama in preko pooblaščenca vložila pravočasno pritožbo in predlagala, da sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Sama navaja, da se ne strinja z zdravljenjem na način depo terapije; da so ljudje očitno preveč zainteresirani za to zdravilo, ker imajo zelo slabe namene; da diagnoza shizofrenija ni pravilna diagnoza; da v ambulantnih zapisih niso pravilni zapisi in navedeni resnični podatki. Pooblaščenec pa še dodaja, da je sodni izvedenec postavljen v tej zadevi v svojem pisnem mnenju jasno povedal, da vidi možnost nadaljnjega zdravljenja v nadzorovani obravnavi udeleženke le ob predpostavki, da ta sprejme predlog lečeče zdravnice po ponovni uvedbi antipsihotika v depo obliki (v obliki injekcij). Udeleženka pa je izrecno izjavila, da se z uvedbo depo antipsihotika ne strinja, ker ne more normalno opravljati vsakodnevnih opravil, saj je takšno zdravilo premočno, sama pa je občutljiva oseba. Poleg tega imajo depo zdravila neprijetne stranske učinke, kar je potrdil tudi sodni izvedenec. Udeleženka nadaljevanju nadzorovane obravnave ne nasprotuje, vendar z jemanjem tablet. Pritožba ni utemeljena.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 83. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) odredilo nadaljevanje zdravljenja udeleženke P. A. v nadzorovani obravnavi (isto sodišče je v postopku Pr 41/2012 dne 24.10.2012 sprejelo sklep, da se udeleženka sprejme v nadzorovano obravnavo za čas šest mesecev od pravnomočnosti sklepa). Odločilo pa je tudi, da udeleženka prejema terapijo (v skladu z načrtom nadzorovane obravnave) v depo obliki in ne v obliki tablet. Udeleženka sprejema nadaljevanje zdravljenja v nadzorovani obravnavi, pa tudi koordinatorko, ne strinja pa se z odločitvijo sodišča, da terapijo prejema v depo obliki (prejemanje antidepresivov z injekcijo). Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z razlogi sodišča prve stopnje s tem v zvezi (predvsem točki 13 in 14 obrazložitve). Nedvomno je bilo izkazano, tako z zaslišanjem udeleženke kot njene matere in izvedenca (ki je v zadevi izdelal tudi pisno mnenje), da je nadaljevanje zdravljenja v nadzorovani obravnavi smiselno le, če bo udeleženka prejemala zdravila v depo obliki, pri čemer je le na tak način zagotovljeno, da bo zdravilo resnično prejela. Dokazni postopek je namreč pokazal, da je udeleženka očitno opuščala terapijo s tabletami, s čimer je škodovala lastnemu zdravju, saj so se kmalu po odpustu iz bolnišnice, ko je že bila v dobri remisiji, pojavili prodromalni znaki bolezni, ki so se razvili v obsežen preganjalno nanašalni blodnjav sistem. Z blodnjami obremenjuje tudi svojo mater, s katero živi, pri čemer to že vpliva na materino zdravje in kvaliteto življenja, v takšni fazi pa je udeleženka v preteklosti (zaradi svoje bolezni je bila še devetnajstkrat hospitalizirana) že ogrožala svoje življenje in zdravje in izkazala tudi heteroagresijo do drugih in povzročala premoženjsko škodo sebi in drugim. Ugotovljeno je bilo tudi, da se je ob jemanju zdravila v depo obliki udeleženka dobro popravila. Res je izvedenec v svojem pisnem mnenju navedel, da bi bila možnost nadaljnjega zdravljenja v nadzorovani obravnavi le ob predpostavki, da udeleženka sprejme predlog lečeče zdravnice po ponovni obliki antipsihotika v depo obliki, vendar je kasneje, ko je bil zaslišan in bil tudi prisoten na naroku ob zaslišanju udeleženke in njene matere, jasno povedal, da je bilo dokazano, da je bila pri zdravljenju udeleženke uspešna le terapija v obliki jemanja zdravil v depo obliki (zdravilo se z injekcijo vnese v mišico, kjer se počasi sprošča). Takšna aplikacija, da je dobra, odklanjanje te terapije pa pri udeleženki nujno napoveduje poslabšanje. Udeleženka odklanja takšno terapijo, vendar je očitno odklanjala tudi jemanje tablet, pri čemer imajo antipsihotiki v eni ali drugi obliki stranske učinke. Tudi zdravil v depo obliki je več vrst in bo na zdravnikih, da za udeleženko poiščejo zdravilo z najmanj stranskimi učinki. Že zakon sam v 35. členu določa, da se načrt zdravljenja redno preverja in po potrebi revidira, pri čemer mora zdravljenje potekati v skladu s strokovno preverjenimi metodami in mednarodno priznanimi standardi (8. člen ZDZdr). Res udeleženki zdravljenje z zdravili v depo obliki ni po volji, res je tudi, da se pri obravnavi udeleženca upošteva tudi njegova volja, vendar le, če je ta v njegovo korist (drugi odstavek 17. člena ZDZdr). V konkretnem primeru volja udeleženke, da zdravila prejema v obliki tablet, ni v njeno korist, kar je iz obsežne obrazložitve izpodbijanega sklepa, jasno razvidno.
Tudi ni nobenega dvoma v pravilnost diagnoze udeleženke, ki boleha za duševno boleznijo paranoidne shizofrenije, zaradi katere je bilo opravljenih že veliko hospitalizacij v Psihiatrični bolnišnici Begunje (19). Tudi ni nobene podlage za sum, da podatki v zdravstveni dokumentaciji niso pravilni.
Pritožbene navedbe so torej neutemeljene in ker je sodišče prve stopnje tudi postopek vodilo v skladu z Zakonom o duševnem zdravju ter Zakonom o nepravdnem postopku (ZNP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom ZNP).