Jedro

Sodišče izpodbijane odločbe ni moglo preizkusiti v okviru vsebinskih navedb tožečih strank, ker se njihove navedbe ne nanašajo na vsebino v tem upravnem sporu izpodbijane odločbe, zato je odločbo preizkusilo v okviru preizkusa po uradni dolžnosti in ugotovilo, da je upravni organ pravilno odločil in odločbo ustrezno obrazložil, pri tem pa tudi ni kršil pravil postopka.

V predmetnem upravnem sporu sodišče presoja samo izpodbijano upravno odločbo in ne more posegati na ostale odločbe, ki so bile izdane med tekom predmetnega upravnega spora. Upravno sodišče presoja zakonitost odločbe (ali je bila upravna odločba izdana v zakonitem postopku in ali je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno) v trenutku njene izdaje (načelo zakonitosti, 6. člen ZUP).

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

III.Zahtevek stranke z interesom E. E. ml., ... glede povračila stroškov postopka, se zavrne.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1.Z izpodbijano odločbo je tožena stranka s 1. točko izreka odpravila in nadomestila 2. in 3. točko izreka svoje odločbe št. 02112-152/2020-2 z dne 17. 6. 2020, v preostalih delih pa je odločbo pustila v veljavi. V 2. točki izreka je zahtevo tožeče stranke A. A., za evidentiranje izravnanega dela meje parcel 556/2, 565/2, 566/1, 566/3, 567, 569/1 s sosednjo parcelo 573/1 zavrnila. S 3. točko izreka je odločila, da je grafični prikaz urejene meje z označenimi zemljiško katastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami, obvezna priloga k temu aktu in s 4. točko, da v tem obnovljenem postopku niso nastali posebni stroški postopka.

2.Iz obrazložitve izhaja, da je tožeča stranka A. A. dne 15. 6. 2020 na Območni geodetski upravi Murska Sobota vložila zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja urejenega dela meje parcel 556/2, 565/2, 566/1, 566/3, 576 in 573/1 s sosednjimi parcelami 525, 576/1 in 2920 ter izravnanega dela meje parcel 556/2, 565/2, 566/1, 566/3, 567, 569/1 s sosednjo parcelo 573/1 vse v k.o. ... Zahtevi je bil priložen elaborat, ki ga je izdelalo geodetsko podjetje B., d. o. o., ... potrdil ga je pooblaščeni geodet C. C., dipl. inž. geodet.

3.Tekom postopka je tožena stranka ugotovila, da je A. A. vpisana v zemljiško knjigo kot lastnica parcel: 556/2, 565/2, 566/1, 566/3, 567, 569/1 in 573/1, da je priložen elaborat ustrezen ter da iz njega izhaja, da je bila vsem lastnikom dana možnost udeležbe na mejni obravnavi. Upravni organ je ugotovil, da je Občina Č. lastnica parcel št. 525 in 2920 in pa podjetje D., d. o. o., ..., katerega zastopnica je A. A., lastnik parcele št. 576/1. Na podlagi teh podatkov je upravni organ dne 17. 6. 2020 izdal odločbo št. 2112-152/2020-2, s katero je ugodil zahtevi in kot urejen evidentiral del meje parcel 556/2, 565/2, 566/1, 566/3, 567 in 573/1 s sosednjimi parcelami 525, 576/1 in 2920 ter evidentiral izvedene dele mej parcel 556/2, 565/2, 566/1, 566/3, 567 in 569/1 s sosednjo parcelo 573/1. Ta odločba je postala dokončna dne 17. 6. 2020.

4.Dne 27. 7. 2020 je Geodetska uprava prejela zahtevo za vročitev elaborata z dne 9. 6. 2020 in ustrezne odločbe. Zahtevo je vložil E. E. ml. V njej je navedel, da je pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti potekala pravda med njim in A. A., v kateri dokazuje, da je on solastnik nepremičnin parc. št. 566/1, 566/2, 566/3, 565/1, 565/2, 556/1 in 556/2 vse k.o. ... Sodišče mu je v sodbi ugodilo1, zato je dne 4. 3. 2021 vložil predlog za obnovo postopka v zadevi evidentiranja urejenega dela meje in evidentiranja izravnanega dela meje, zaključenega z odločbo št. o2112-152/2020-2 z dne 17. 6. 2020, iz obnovitvenega razloga po 9. točki prvega odstavka 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP), ker mu ni bila dana možnost udeležbe, čeprav bi mu na podlagi vpisa zaznambe spora o pridobitvi lastninske pravice na parcelah 566/1, 566/3, 565/2, 556/2 v k.o. ..., ta pravica pripadala. Geodetska uprava je zahtevi ugodila in obnovila postopek.

5.V ponovljenem postopku je E. E. ml. podal izrecno izjavo, da ne soglaša z izravnavo mej parcel št. 556/2, 565/2, 566/1 in 566/3, katerih solastnik je. V tem primeru torej ni bil izpolnjen pogoj 40. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju: ZEN), to je, da morajo vsi lastniki sosednjih parcel soglašati z izravnalnimi deli mej. Zato je upravni organ zahtevo za evidentiranje izravnalnega dela meje, ki se nanaša na te parcele, zavrnil. To je (2. točka izreka odločbe 02112-152/2020-2 z dne 17. 6. 2020 oz.) 1. točka izreka izpodbijane odločbe v tem upravnem sporu, ter odpravil grafični prikaz iz 3. točke izreka odločbe št. 02112-152/2020-2 z dne 17. 6. 2020, ki prikazuje urejeno in izravnano mejo in pa grafični prikaz, ki prikazuje le urejene dele meje z označenimi zemljiško katastrskimi točkami ter vpisanimi parcelnimi številkami v skladu s tretjim odstavkom 40. člena ZEN in je obvezna priloga te odločbe, to je 3. točka odločbe št. 02112-152/2020-2 z dne 17. 6. 2020.

6.Tožeča stranka je zoper odločitev vložila pritožbo, ki jo je organ druge stopnje zavrnil. Prav tako je zavrnil zahtevo tožečih strank za povrnitev stroškov pritožbenega postopka in pa zahtevo E. E. ml. za povrnitev stroškov pravnega zastopanja v zvezi z odgovorom na pritožbo. Iz obrazložitve izhaja, da se pritožbeni organ strinja z zaključkom prvostopnega organa, saj med solastniki nedvomno ni bilo doseženo soglasje glede zemljiško katastrske spremembe, kot to zahteva zakon.

Bistvene navedbe strank v upravnem sporu

7.Tožeče stranke se z odločitvijo upravnih organov ne strinjajo, zato vlagajo tožbo v upravnem sporu. V njej predlagajo, da sodišče ugodi tožbenemu predlogu, izpodbijano odločbo odpravi ter s svojo odločbo zadevo reši drugače, in sicer tako, da potrdi prvotno odločbo z dne 17. 6. 2020 oziroma podrejeno, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek ter odloči o vrnitvi stroškov postopka.

8.V tožbi tožeče stranke navajajo, da so bili vsi lastniki vseh parcel, torej lastniki vpisani v zemljiški knjigi, prisotni na mejni obravnavi in da je odločba, to je t. i. prvotna odločba z dne 17. 6. 2020 istega dne postala tudi dokončna in pravnomočna. Dne 4. 3. 2021 je bivši partner tožeče stranke E. E. ml. vložil predlog za obnovo postopka, vendar ga ni podal pravočasno, v času postopka pred prvostopnim organom, ki se je končal s prvotno odločbo, pa sploh ni izpolnjeval pogojev za stranko ali stranskega udeleženca, vendar mu je kljub temu s sklepom o obnovi postopka bilo ugodeno. Tožeča stranka je zoper sklep o obnovi vložila pritožbo in nato sprožila upravni spor, kljub temu, da te odločbe še niso postale pravnomočne, pa je prvostopenjski organ obnovil postopek in priznal udeležbo E. E. ml. Ta se med postopkom ni strinjal z izravnavo delov mej parcel 556/2, 565/2, 566/1 in 566/3 s sosednjimi parcelami 567, 569/1 in 573/1. S tem ravnanjem je prvostopenjski organ zagrešil več kršitev pravil upravnega postopka (2. točka prvega odstavka 27. člena ZUS), prav tako pa v obnovljenem postopku tudi napačno ugotovil dejansko stanje ter zmotno uporabil materialno pravo. Tožeča stranka poudarja, da ne priznava zakonitosti udeležbe E. E. ml. v kateremkoli obnovljenem delu postopka.

9.Po mnenju tožečih strank, zato ker sklep o obnovi postopka ni pravnomočen, ni pravnomočno odločeno niti o zakonitosti obnove predmetnega postopka, niti o stranski udeležbi predlagatelja, zato se postopek ne bi smel obnoviti. Odločanje prvostopnega organa v obnovljenem postopku je bilo preuranjeno in krši 5. točko prvega odstavka 263. člena ZUP ter 9. točko prvega odstavka 260. člena ZUP v zvezi s 43. členom ZUP, tako da je odločba, ki je izdana v tem postopku nezakonita. Upravni organ v odločbo z obnovljenim postopkom ne sme posegati dokler ni končan upravni spor, saj upravni organ ne more na podlagi upravnega akta, ki je predmet upravnega spora nadalje odločati v upravnem postopku ter izdati končne odločbe.

10.V postopku odločanja je bilo napačno upoštevano, da je E. E. ml. v času teka obnovljenega postopka že zemljiškoknjižni lastnik parcel. Gre namreč za dejstvo, ki je objektivno nastalo šele po izdaji prvotne odločbe. Takšno dejstvo pa ne utemeljuje obnove postopka, niti se v obnovljenem postopku ne sme upoštevati. Takrat je imel le zaznambo spora. Solastništvo E. E. ml. na predmetnih parcelah v času prvotnega odločanja ni obstajalo. Zato takšnega dejstva prvostopni organ ne bi smel upoštevati v obnovljenem postopku. Upravni organ mu ne bi smel priznati stranske udeležbe v obnovljenem postopku.

Odgovor na tožbo stranke z interesom - E. E. ml.

11.V vlogi stranka z interesom poudarja, da pred Upravnim sodiščem RS že teče spor med istimi strankami pod opr. št. II U 79/2022, v katerem se izpodbija sklep, ki je ugodil predlogu za obnovo postopka. Ta tožba pa izpodbija odločbo Geodetske uprave Republike Slovenije, ki je prejšnjo odločbo v 2. in 3. točki izreka odpravila in nadomestila, to je glede zavrnitve zahteve za evidentiranje izravnalnega dela mej parcel. Poudarja, da je ta tožba v celoti neutemeljena in predlaga, da jo sodišče zavrne ter mu povrne stroške upravnega postopka.

Odgovor na tožbo

12.Tožena stranka odgovora na tožbo ni podala, je pa sodišču posredovala upravni spis.

Odločitev brez glavne obravnave

13.V predmetni zadevi je sodišče odločilo brez glavne obravnave, na seji, saj dejansko stanje, ki je podlaga za sprejem odločitve sodišča ni bilo sporno in ga torej ni bilo potrebno dopolnjevati (prvi odstavek 59. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Predmet presoje v predmetni zadevi je namreč izključno pravno vprašanje razlage in uporabe določil Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Sporno je torej izključno pravno vprašanje oz. razlaga določil, v takem primeru prvi odstavek 59. člena ZUS-1 daje sodišču izrecno pooblastilo, da lahko o zadevi odloči tudi brez glavne obravnave. Hkrati koncentracija postopka na pravna vprašanja predstavlja tudi dopustno izjemo od izvedbe glavne obravnave v skladu s prvim odstavkom 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) po judikaturi Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP).

Sodna presoja

14.Tožba ni utemeljena.

15.V obravnavanem primeru je med strankami sporno ali je upravni organ pravilno odločil in obnovil postopek ter priznal položaj stranke E. E. ml. ter ali je izpodbijana odločba zakonita. Ni pa sporno lastništvo oz. solastništvo obravnavanih parcel.

16.Izpodbijana odločba v tem upravnem sporu je odločba Geodetske uprave Republike Slovenije, Območne geodetske uprave Murska Sobota, Geodetska pisarna Lendava, št. 02112-152/2020-32 z dne 24. 2. 2022, s katero je ta:

1.)odpravila oz. nadomestila svojo prejšnjo odločbo št. 02112-152/2020-2 z dne 17. 6. 2020 v 2. in 3. točki s katerima je odločila, da se evidentira izravnani del mej parcel 556/2, 565/2, 566/3, 567, 569/1 s sosednjo parcelo 573/1 in grafični prikaz urejenih in izravnanih delov mej,

2.)zavrnila zahtevo A. A. za evidentiranje izravnanega dele meje parcel 556/2, 565/2, 566/3, 567, 569/1 s sosednjo parcelo 573/1;

3.)odločila, da je grafični prikaz urejene meje z označenimi zemljiško katastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami obvezna priloga tej odločbi ter

4.)odločila, da stroški tega postopka niso nastali,

16.v zvezi z odločbo Ministrstva za okolje in prostor, št. 3532-118/2020-2550-6 z dne 29. 4. 2022, ki je odločitev upravnega organa prve stopnje potrdila.

17.Vsebinsko se torej odločitev izpodbijana v tem upravnem sporu nanaša evidentiranje izravnalnega dela mej parcel 556/2, 565/2, 566/3, 567, 569/1 s sosednjo parcelo 573/1. Tako se navedbe tožečih strank glede zakonitosti obnove postopka in udeležbe E. E. ml. ne nanašajo na vsebino odločbe izpodbijane v tem upravnem sporu (ta vprašanja so predmet presoje v drugih zadevah).

18.Pri presoji izpodbijane odločbe sodišče izpodbijani akt preizkusi v mejah navedb oziroma razlogov, ki so navedeni v tožbi (prvi odstavek 40. člena ZUS-1), hkrati pa je dolžno paziti na zakonitost izdane odločbe in pravilno uporabo procesnih ter materialnih določb zakona, pri čemer mora že po uradni dolžnosti preveriti vsebino izreka in obrazložitev odločbe, ali se jo da preizkusiti (tretji odstavek 27. člena ZUS-1). Pri tem se skladno z načelom zakonitosti (6. člen ZUP) vprašanje formalne in materialne zakonitosti odločbe presoja po pravnem in dejanskem stanju ob izdaji odločbe, s katero je bilo odločeno o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi stranke, to je praviloma prvostopenjska odločba, torej na podlagi takrat veljavnih predpisov in pred izdajo odločbe ugotovljenih dejstev in okoliščin (138. člen ZUP). Kasnejše spremembe dejanskega stanja, nastale po izdaji odločbe, na pravilnost oziroma zakonitost odločbe organa prve stopnje ne morejo vplivati.

19.O zakonitosti obnove postopka je sodišče odločalo v zadevi tožečih strank pod opr. št. II U 79/2022, v kateri je dne 3. 4. 2024 s sodbo II U 79/2022-18 odpravilo sklep o obnovi postopka (zaradi procesne kršitve) in zadevo vrnilo v ponovno odločanje toženi stranki.

20.Sodišče izpodbijane odločbe ni moglo preizkusiti v okviru vsebinskih navedb tožečih strank, ker se njihove navedbe ne nanašajo na vsebino v tem upravnem sporu izpodbijane odločbe (kot že obrazloženo), zato je odločbo preizkusilo v okviru preizkusa po uradni dolžnosti in ugotovilo, da je upravni organ pravilno odločil in odločbo ustrezno obrazložil, pri tem pa tudi ni kršil pravil postopka. Upravni organ je strankam pred izdajo izpodbijane odločbe omogočil, da se izjasnijo o bistvenih dejstvih in okoliščinah, postopek pred izdajo izpodbijane odločbe je bil pravilen in voden v skladu z zakonom. Namreč v času izdaje izpodbijane odločbe je upravni organ pravilno upošteval takrat veljaven sklep o obnovi postopka in o priznanju statusa stranke E. E. ml., ter takrat ugotovljeno dejansko stanje glede lastništva obravnavanih nepremičnin.

21.Obnovi se lahko samo postopek, ki je bil končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni pritožbe - je torej odločba dokončna. Odločba (zoper katero ni pritožbe) postane dokončna z dnem, ko se vroči stranki. Obnova postopka pa ni odvisna od tega, ali je bil zoper dokončno odločbo sprožen upravni spor, ker se obnova postopka in upravni spor ne izključujeta, zato je postopek mogoče obnoviti tudi med tekom upravnega spora pred sodiščem. Če je bila odločba, glede katere se predlaga obnova postopka, predmet upravnega spora, se sme dovoliti obnova samo zaradi tistih dejstev, ki jih je upravni organ ugotovil v prejšnjem upravnem postopku, ne pa dejstev, ki jih je ugotovilo sodišče.

22.Prvotna upravna odločba št. 2112-152/2020-2 z dne 17. 6. 2020, je istega dne postala dokončna (kot izhaja iz uradnega žiga na odločbi), zato se je lahko odločalo o obnovi postopka in postopek obnovilo, ter izdalo upravno odločbo izpodbijano v tem upravnem sporu. Upravni organ je torej pravilno postopal, ko je kljub sproženemu upravnemu sporu (II U 79/2022 zoper odločbo o obnovi postopka) odločil v obnovljenem postopku, upošteval ugotovljena dejstva v upravnem postopku in posledično izdal odločbo, ki je predmet izpodbijanja v tem upravnem sporu. Da je bil sklep o dovolitvi obnove postopka nato s sodbo upravnega sodišča odpravljen in zadeva vrnjena v ponovno odločanje, na zakonitost izpodbijane odločbe v tem upravnem sporu ne vpliva, saj je v času njene izdaje upravni organ pravilno postopal.

23.V predmetnem upravnem sporu sodišče presoja samo izpodbijano upravno odločbo in ne more posegati na ostale odločbe, ki so bile izdane med tekom predmetnega upravnega spora. Upravno sodišče presoja zakonitost odločbe (ali je bila upravna odločba izdana v zakonitem postopku in ali je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno) v trenutku njene izdaje (načelo zakonitosti, 6. člen ZUP).

24.Po presoji sodišča je upravni organ tudi pravilno uporabil materialno pravo, saj je 40. člen Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) veljaven v času izpodbijane odločbe izrecno določal, da Geodetska uprava odloči o evidentiranju urejene meje, če ugotovi, da so se mejne obravnave udeležili vsi lastniki in da vsi s predlagano mejo soglašajo, v obravnavanem primeru pa je solastnik E. E. ml. meji izrecno nasprotoval, torej pogoj "soglasje vseh" ni bil izpolnjen.

25.Glede na zgoraj obrazloženo, je torej odločitev upravnega organa pravilna in zakonita, materialno pravo je bilo pravilno uporabljeno, spoštovana pa so bila tudi pravila postopka, zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

26.Tožeče stranke so sicer predlagale odločanje sodišča v sporu polne jurisdikcije, vendar za takšno odločanje, glede na to, da je sodišče presodilo, da je odločitev upravnega organa pravilna in zakonita, v konkretnem primeru ni bilo podlage.

K II. točki izreka

27.Kadar sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).

K III. točki izreka

28.Povrnitev stroškov upravnega postopka je zahtevala tudi stranka z interesom. Ker ZUS-1 ni uredil vprašanja povrnitve stroškov strank z interesom, se v skladu s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 uporabijo določila Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki urejajo povračilo stroškov stranskemu intervenientu, saj ima ta v pravdnem postopku smiselno enak položaj kot stranka z interesom v upravnem sporu. Po prvem odstavku 154. člena ZPP mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki in njenemu stranskemu intervenientu povrniti stroške postopka. Stranka z interesom je objektivno gledano uspela s svojim predlogom v odgovoru na tožbo, da se tožba zavrne kot neutemeljena in je načeloma upravičena do povračila stroškov postopka. Vendar pa je treba upoštevati tudi prvi odstavek 155. člena ZPP, ki določa, da se stranki povrnejo le potrebni stroški. Stroški za posamezno vlogo so potrebni, če so v vlogi stranke navedbe, ki so pomembne za razjasnitev zadeve, oziroma vplivajo na odločitev sodišča. Stranka z interesom pa v vlogi ni podala navedb, ki bi bistveno prispevale k razjasnitvi same zadeve ali vplivale na odločitev sodišča. Sodišče je zato zahtevek stranke z interesom za povrnitev stroškov postopka, na podlagi prvega odstavka 155. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, zavrnilo.

-------------------------------

1E. E. ml. je bil v zemljiško knjigo kot solastnik parcel št. 556/2, 565/2, 566/1 in 566/3 vse k.o. ... vpisan dne 5. 6. 2021 z začetkom učinkovanja vpisa dne 3. 5. 2021.

2ESČP, Ramos Nunes de Carvalho e Sá proti Portugalski z dne 6. 11. 2018, 190. točka obrazložitve; VSRS sodba opr. št. X Ips 11472020 z dne 17. 11. 2020.

3Enako Kerševan E. (ur.), Zakon o upravnem sporu (ZUS-1) s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2019, str. 266, točka 5. in 7.

4VSRS sodba opr. št. X Ips 438/2005 z dne 10. 9. 2009.

5Kersevan E., Kovač P. (ur.), Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), 2. knjiga, Uradni list in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2020, str. 641 in 642 ter 262. člen ZUP.

6Tako VSRS v sklepu opr. št. I Up 191/2015 z dne 1. 10. 2015. Enako tudi UPRS sodba opr. št. I U 1606/2014 z dne 6. 11. 2015.

Zveza

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 6

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.