Jedro

V konkretnem primeru je bil dražbeni narok, v zvezi s katerim je bil predlog za preložitev zavrnjen, preklican po vložitvi pritožbe. V posledici preklica je zato ob odločanju o pritožbi odpadel pravni interes dolžnika za izpodbijanje odločitve o zavrnitvi njegovega predloga za preklic dražbenega naroka, saj tudi morebitna ugoditev pritožbi za pritožnika ne bi pomenila izboljšanja pravnega položaja.

Izrek

I. Pritožba se zavrže kot nedovoljena.

II. Dolžnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo dolžnikov predlog za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine z dne 18. 6. 2020 (I. točka izreka) ter zavrnilo dolžnikov predlog za preklic dražbenega naroka (II. točka izreka).

2. Zoper navedeno odločitev v II. točki izreka se je pravočasno pritožil dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), vse v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Opozarja na določbo ZIZ, skladno s katero mora k predlogu za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnin priložiti mnenje sodnega cenilca ter pojasnjuje, da je v zvezi z stroški izvršilnega postopka predlagal oprostitev ter da je odločba, s katero je bil stroškov postopka oproščen, bila izdana dne 19. 6. 2020. Ker mnenja sodnega cenilca ni mogel pridobiti brez zagotovljenih sredstev, je predlagal preklic dražbe, saj je sicer v začaranem krogu in posledično brez vsebinske pravice do ponovnega ugotavljanja vrednosti nepremičnine. Predlaga ugoditev pritožbi ter spremembo izpodbijanega dela sklepa tako, da sodišče predlogu za preklic dražbe ugodi in na ta način dolžniku omogoči ponovno ugotavljanje vrednosti nepremičnine. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. Uvodoma je poudariti, da dolžnik s pritožbo izpodbija le II. točko izreka sklepa.

5. Pravno sredstvo je dopustno, če je dovoljeno, če je bilo vloženo pravočasno in podano v zakoniti obliki, če ga je podala upravičena oseba, ki se pravnemu sredstvu ni odpovedala ali ga umaknila, ter če je podana pravovarstvena potreba oz. pravni interes. Pravni interes je tako predpostavka za dopustnost pravnega sredstva, podan pa je tedaj, kadar ima vlagatelj pravnega sredstva izdano zoper sebe neugodno odločbo oziroma kadar bi mu pritožba, če bi se izkazalo, da je utemeljena – prinesla konkretno in neposredno pravno korist. Iz navedenega izhaja, da ima pravni interes za pritožbo tisti, čigar položaj bi se z odločbo višjega sodišča izboljšal (Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, str. 351 in 352).

6. Z izpodbijanim delom sklepa je sodišče prve stopnje odločalo o dolžnikovem predlogu za preklic dražbenega naroka dne 6. 7. 2020. Iz spisovnih podatkov izhaja, da je po vložitvi pritožbe sodišče prve stopnje dne 2. 7. 2020 navedeni dražbeni narok preklicalo (vpogled v l. št. 582 spisa).

7. Pritožbeni interes je predpostavka za dovoljenost pritožbe, zato mora obstajati tako ob njeni vložitvi kot v celotnem pritožbenem postopku in ob odločanju o pritožbi. V konkretnem primeru je bil dražbeni narok, v zvezi s katerim je bil predlog za preložitev zavrnjen, preklican po vložitvi pritožbe. V posledici preklica je zato ob odločanju o pritožbi odpadel pravni interes dolžnika za izpodbijanje odločitve o zavrnitvi njegovega predloga za preklic dražbenega naroka, saj tudi morebitna ugoditev pritožbi za pritožnika ne bi pomenila izboljšanja pravnega položaja.

8. Ker dolžnik nima več pravnega interesa za pritožbo, je ta nedovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ), zato jo je višje sodišče na podlagi 1. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrglo.1

9. Če sodišče zavrže pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Zavrženje (enako kot zavrnitev) pritožbe predstavlja neuspeh pritožnika s pritožbo. Glede na navedeno pritožbeni stroški dolžniku niso bili neutemeljeno povzročeni, zato jih krije pritožnik sam (šesti odstavek 38. člena ZIZ).

1 Zgolj kot priporočilo pri nadaljnjem postopanju pa sodišče druge stopnje izpostavlja 46. člen novele ZIZ-L ter prehodno določbo tretjega odstavka 70. člena ZIZ-L (Uradni list RS št. 11/2018).