Jedro

Po določbi prvega odstavka 106. člena ZDR ugovor delavca zoper sklep o njegovih pravicah, obveznostih in odgovornostih zadrži izvršitev sklepa do sprejema dokončne odločitve. Izjeme, v katerih je izvršljiv nedokončen sklep, so izrecno navedene v drugem odstavku 106. člena ZDR. Med njimi ni sklepa o prenehanju delovnega razmerja zaradi finančne reorganizacije, zato ima tak sklep lahko učinke šele z dokončnostjo. Če se uveljavlja sodno varstvo, ker delodajalec ni odločil o ugovoru, sodišče odloči o pravici, obveznosti in odgovornosti delavca (podlaga je v 23. in 24. členu zakona o delovnih in socialnih sodiščih - Uradni list RS, št. 19/94 in nadalj.), v takem primeru pa postane sklep delodajalca dokončen s pravnomočnostjo sodbe.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek na razveljavitev sklepa št. 207/2001 z dne 12.6.2001 o prenehanju delovnega razmerja tožniku v postopku prisilne poravnave, zavrnilo tudi podredni tožbeni zahtevek tožnika, da mu delovno razmerje ni prenehalo na podlagi nedokončnega sklepa in sklenilo, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka.

Drugostopenjsko sodišče je pritožbi tožnika delno ugodilo in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je sklep uprave tožene stranke razveljavilo v delu, v katerem je določeno, da tožniku delovno razmerje preneha z dnem vročitve sklepa, razsodilo, da tožniku delovno razmerje ni prenehalo 12.6.2001, ampak da je trajalo do vročitve pravnomočne sodbe, s tem, da so v vmesnem obdobju tožniku pripadale vse pravice iz delovnega razmerja, kot če bi delal pri toženi stranki.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo zaradi revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navajala je, da sodišče ni pravilno razlagalo zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, saj ni upoštevalo določb novele zakona iz leta 1997. V tej je namreč določeno, da delavcem, ki jim preneha delovno razmerje zaradi finančne reorganizacije, to preneha z dnem vročitve sklepa o prenehanju delovnega razmerja. Zato sodišče ni imelo pravne podlage za odločitev, da je tožniku delovno razmerje prenehalo šele z vročitvijo pravnomočne sodbe. Zato je predlagala, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člena ZPP).

Revizijsko sodišče ni ugotovilo zmotne uporabe materialnega prava v izpodbijani sodbi, saj je sodišče odločilo skladno z določbami zakona o delovnih razmerjih (ZDR (1990) - Uradni list RS, št. 14/90 in nadalj.), zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL - Uradni list RS, št. 76/93 in nadalj.), pa tudi v skladu z dosedanjo sodno prakso Vrhovnega sodišča RS. Vrhovno sodišče je do sedaj tako že sodilo v povsem enakih zadevah VIII Ips 44/2003 z dne 13.1.2004, VIII Ips 45/2003 z dne 20.1.2004, VIII Ips 134/2003 z dne 13.1.2004, VIII Ips 159/2003 z dne 13.1.2004 in VIII Ips 160/2003 z dne 20.1.2004. Tožniku je organ tožene stranke izdal sklep o prenehanju delovnega razmerja z dne 12.6.2001 na delovnem mestu vratarja-čuvaja. Delovno razmerje naj bi mu prenehalo z dnem vročitve sklepa na podlagi določb 51. člena ZPPSL v postopku prisilne poravnave zaradi ukinitve delovnega mesta. Sklep je tožnik prejel 14.6.2001 in zoper njega vložil ugovor. Tožena stranka o njegovem ugovoru ni odločila.

Revizijsko sodišče v celoti soglaša s pravnim stališčem v izpodbijani sodbi. Sklep tožene stranke o prenehanju in datumu prenehanja delovnega razmerja tožnika je bil v skladu z določbami 51. člena ZPPSL. Zato je odprto samo vprašanje, kako na datum prenehanja delovnega razmerja vpliva dejstvo, da je tožnik zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja vložil ugovor, na katerega tožena stranka ni odgovorila oziroma njegovega ugovora ni reševala. Glede tega vprašanja je sodna praksa jasna in enotna. Po določbi prvega odstavka 106. člena ZDR ugovor delavca zoper sklep o njegovih pravicah, obveznostih in odgovornostih zadrži izvršitev sklepa do sprejema dokončne odločitve. Izjeme, v katerih je izvršljiv nedokončen sklep, so izrecno navedene v drugem odstavku 106. člena ZDR. Med njimi ni sklepa o prenehanju delovnega razmerja zaradi finančne reorganizacije, zato ima tak sklep lahko učinke šele z dokončnostjo. Če se uveljavlja sodno varstvo, ker delodajalec ni odločil o ugovoru, sodišče odloči o pravici, obveznosti in odgovornosti delavca (podlaga je v 23. in 24. členu zakona o delovnih in socialnih sodiščih - Uradni list RS, št. 19/94 in nadalj.), v takem primeru pa postane sklep delodajalca dokončen s pravnomočnostjo sodbe (podobna stališča v sodbah VS RS VIII Ips 38/99 z dne 11.5.1999, VIII Ips 88/2000 z dne 16.1.2001, VIII Ips 191/2001 z dne 25.4.2002, kjer gre za enako pravno podlago). Ker je sodišče v izpodbijani sodbi na enak način uporabilo materialno pravo, je njegova odločitev glede dneva prenehanja delovnega razmerja tožniku pravilna v izpodbijanem delu, v katerem je odločeno, da mu je delovno razmerje lahko prenehalo šele z dnem vročitve pravnomočne sodbe.

Zaradi navedenih razlogov je revizijsko sodišče v skladu z določbo 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.