Jedro

Dejstvo rehabilitacije stečajnega dolžnika za kazniva dejanja zoper premoženje in gospodarstvo, kar dejansko pomeni izbris obsodbe iz kazenske evidence, sodišče v stečajnem postopku ne more in ne sme ugotavljati drugače kot s pribavo podatkov iz kazenske evidence. Ker izbris obsodbe iz kazenske evidence v pravnem pogledu pomeni, da se obsojenec šteje za neobsojenega oziroma za nekaznovanega, gre torej za vprašanje osebnega statusa z učinki erga omnes, zato mora biti to vprašanje rešeno v posebnem postopku, predpisanem v ZKP. Tega vprašanja kot predhodnega zato ni mogoče rešiti v stečajnem postopku in pritožbena trditev o napačnem stanju v kazenski evidenci Ministrstva za pravosodje, ker bi morala biti sodba že izbrisana, ni upoštevna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo predlog stečajnega dolžnika za odpust obveznosti. Tako je odločilo, ker je na podlagi kazenske evidence ugotovilo, da je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kazniva dejanja po členu 240/1 KZ (ponareditev ali uničenje poslovnih listin) in po členu 245/1 KZ (poneverba) in da kazen še ni izbrisana, navedeno dejstvo pa je ovira za odpust obveznosti po 1. točki 399. člena ZFPPIPP.

Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil dolžnik, uveljavljal pa je pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava in predlagal razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče v razlogih izpodbijanega sklepa pravilno povzelo podatke iz kazenske evidence o neizbrisu sodbe, po kateri je bil pritožnik obsojen zaradi kaznivih dejanj zoper premoženje in gospodarstvo. Prav zaradi ugotovitve, ali so podane ovire za odpust obveznosti stečajnega dolžnika iz 399. člena ZFPPIPP, mora sodišče po 1. odstavku 400. člena ZFPPIPP zahtevati podatke za stečajnega dolžnika, med drugim tudi iz kazenske evidence.

Dejstvo rehabilitacije stečajnega dolžnika za kazniva dejanja zoper premoženje in gospodarstvo, kar dejansko pomeni izbris obsodbe iz kazenske evidence, sodišče v stečajnem postopku ne more in ne sme ugotavljati drugače kot s pribavo podatkov iz kazenske evidence. Ker izbris obsodbe iz kazenske evidence v pravnem pogledu pomeni, da se obsojenec šteje za neobsojenega oziroma za nekaznovanega, gre torej za vprašanje osebnega statusa z učinki erga omnes, zato mora biti to vprašanje rešeno v posebnem postopku, predpisanem v ZKP.

Iz povedanega izhaja, da tega vprašanja kot predhodnega ni mogoče rešiti v stečajnem postopku, zato pritožbena trditev o napačnem stanju v kazenski evidenci Ministrstva za pravosodje, ker bi morala biti sodba že izbrisana, ni upoštevna.

Tako se pokaže, da je prvostopenjsko sodišče, izhajajoč iz podatkov kazenske evidence, pravilno ugotovilo dejansko stanje in tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Ker pri tem ni zagrešilo nobene bistvene postopkovne kršitve, na katere mora pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP.