Jedro

Zoper sklep o izločitvi zapisnikov in listin je dovoljena posebna pritožba. Iz navedenega določila 3.odst. 340.čl. ZKP torej ne izhaja, da je tudi zoper sklep, s katerim senat ni ugodil predlogu strank, da se zapisniki ali obvestila izločijo iz spisa, dovoljena posebna pritožba.

Izrek

Zahteva zagovornikov obt. A.H. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Kranju je s sklepom z dne 23.12.1998 odločilo, da se iz kazenskega spisa izločijo listine, navedene v 1. odstavku izreka navedenega sklepa, ter da se po pravnomočnosti sklepa izročijo v hrambo preiskovalnemu sodniku v posebnem ovitku. Z istim sklepom je tudi odločilo, da se predlogu za izločitev listine na list. štev. 85 ne ugodi. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 14.1.1999 pritožbo zagovornikov obt. A.H., vloženo zoper del sklepa, s katerim ni bilo ugodeno zahtevi za izločitev listine na list. štev. 85, zavrglo kot nedovoljeno.

Zagovorniki obt. A.H. so dne 22.1.1999 priporočeno po pošti vložili zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 14.1.1999 zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri uvodoma navajajo, da uveljavljajo bistvene kršitve določb postopka in predlagajo, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne "prvemu" sodišču v novo odločanje.

Vrhovna državna tožilka Republike Slovenije Z.C. je v odgovoru, podanem na podlagi 2. odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), navedla, da določilo 3. odstavka 340. člena ZKP ne predvideva pritožbe zoper odločitev sodišča, da se določeni dokazi ne izločijo iz spisa, temveč da je tak sklep mogoče izpodbijati le v pritožbi zoper sodbo. Zato je predlagala, da se zahteva za varstvo zakonitosti zavrne kot neutemeljena.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Navedba zahteve za varstvo zakonitosti, da je Višje sodišče v Ljubljani z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo zagovornikov kot nedovoljeno, češ da v skladu s 3. členom 340. člena ZKP zoper sklep o izločitvi nedovoljenih dokazov ni dovoljena posebna pritožba, ni utemeljena. V razlogih izpodbijanega sklepa je namreč navedeno, da je v skladu z določilom 3. odstavka 340. člena ZKP dovoljena posebna pritožba le zoper sklep o izločitvi nedovoljenih dokazov, ne pa tudi zoper negativni sklep, torej zoper sklep, s katerim je zavrnilo predlog stranke za izločitev določenih listin ali njenih delov iz kazenskega spisa. Prav tako ni točna trditev, da je predsednik Višjega sodišča v Ljubljani v sklepu z dne 16.11.1998 dopustil možnost, da je zoper sklep o neizločitvi listin dovoljena pritožba. To iz razlogov navedenega sklepa ne izhaja.

Po določilu 3. odstavka 340. člena ZKP senat na glavni obravnavi, ko je končan dokazni postopek, odloči o izločitvi tudi drugih zapisnikov in obvestil iz 83. člena ZKP, če ni bilo že prej odločeno, da se izločijo iz spisov. Zoper sklep o izločitvi zapisnikov in listin je dovoljena posebna pritožba. Iz navedenega določila torej ne izhaja, da je tudi zoper sklep, s katerim senat ni ugodil predlogu strank, da se zapisniki ali obvestila izločijo iz spisa, dovoljena posebna pritožba. Pritrditi je treba stališču, izraženem v izpodbijanem sklepu, da je odločanje na glavni obravnavi o zavrnitvi predlogov strank za izločitev zapisnikov ali obvestil iz spisa v skladu z določili 299. člena ZKP predmet procesnega vodstva glavne obravnave ter da se tak sklep na podlagi 5. odstavka 299. člena ZKP le razglasi in s kratko obrazložitvijo vpiše v zapisnik o glavni obravnavi. Taki sklepi pa se po določilu 3. odstavka 399. člena ZKP smejo izpodbijati samo v pritožbi zoper sodbo. Ne le na podlagi gramatikalne razlage določila 3. odstavka 340. člena ZKP, pač pa tudi na podlagi logične razlage navedene določbe, se pokaže, da zoper sklep, s katerim senat na glavni obravnavi ni ugodil predlogu strank za izločitev listin iz spisa, ni dovoljena posebna pritožba, pač pa da je dovoljena posebna pritožba le zoper sklep, s katerim je bila listina izločena iz spisa. V slednjem primeru gre namreč za meritorno odločitev, zaradi česar je dopustna posebna pritožba strank zoper tak sklep, saj bi sicer lahko bile iz spisa izločene listine, katere iz spisa ne bi smele biti izločene. Tako kot je tudi odločanje na glavni obravnavi o dokaznih predlogih strank, na primer o predlogih za zaslišanje prič in podobno, predmet procesnega vodstva glavne obravnave, je tudi predmet procesnega vodstva glavne obravnave odločanje o predlogih strank za izločitev zapisnikov in listin iz spisa. Sklepe procesnega vodstva pa je mogoče izpodbijati le v pritožbi zoper sodbo. Tako ima torej stranka možnost, da v pritožbi zoper sodbo tudi v zvezi s takim sklepom uveljavlja v 370. členu ZKP naštete razloge, zlasti pa ima možnost uveljavljati bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, če meni, da se sodba opira na dokaz, ki je bil pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali na dokaz, na katerega se po določbah tega zakona sodba ne more opirati, ali na dokaz, ki je bil pridobljen na podlagi takega nedovoljenega dokaza.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je ugotovilo, da ni podana kršitev zakona, na katero se sklicuje vložnik v svoji zahtevi. Zato je zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnilo kot neutemeljeno (425. člen ZKP).