Jedro

Glede zahtevka za ugotovitev neveljavnosti zakonske zveze je v postopku, ki ureja zakonske spore, že v prvem odstavku 420. člena ZPP izrecno navedeno, da revizija v zakonskih sporih ni dovoljena.

Glede dveh zahtevkov, za katera je tožnica navedla skupaj vrednost 5.000.000 tolarjev in je ni razčlenila, čeprav bi to morala storiti glede na 41. člen ZPP, pa sodišče ugotavlja, da gre za zahtevka, ki temeljita na različni pravni in dejanski podlagi, zato bi morala tožnica navesti vrednost vsakega od njiju posebej.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z delno sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala ugotovitev, da je oporoka M. A. M. z dne 4. 9. 1998 neveljavna. Zavrnilo je tudi tožbeni zahtevek, s katerim je zahtevala ugotovitev, da je neveljavna zakonska zveza, ki sta jo 9. 8. 1997 sklenila M. A. M. in prva toženka.

2. Proti sodbi se je tožnica pritožila, toda sodišče druge stopnje je njeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

3. Proti sodbi sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo. Uveljavlja revizijska razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev sodb sodišča druge in prve stopnje ter vrnitev zadeve v novo odločanje. Napačno uporabo materialnega prava vidi v posledici dejstva, da sta sodišči napačno presodili vsebino izvedenih dokazov. Povsem napačno sta navedli njihove izpovedi in preferirali izpovedi enih prič, druge pa izločili kot neverodostojne in izničili njihovo dokazno moč. Pri tem revizija poimensko navaja posamezne priče in opisuje, zakaj niso verodostojne ter predlaga celo izvajanje dokazov. Navaja še, da v besedilu pisnega odpravka sodbe prihaja do nasprotij in trdi, da je sodišče napačno presojalo mnenji izvedencev, prav tako tudi vsebino oporoke. To je po njenem povzročilo napačno uporabo materialnega prava.

4. Po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP)(1) je bila revizija vročena toženi stranki in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Uvodoma je treba pojasniti, da je revizija izredno pravno sredstvo, naperjeno proti že pravnomočni sodni odločbi, zato je dovoljena samo v tistih primerih, ki so izrecno navedeni v zakonu. Glede zahtevka za ugotovitev neveljavnosti zakonske zveze je v postopku, ki ureja zakonske spore, v prvem odstavku 420. člena ZPP izrecno navedeno, da revizija v zakonskih sporih ni dovoljena.

7. Glede zahtevkov za ugotovitev neveljavnosti oporoke in za ugotovitev premoženja, ki spada v zapuščino, pa Vrhovno sodišče ugotavlja, da gre za premoženjskopravna zahtevka, za katera je treba uporabiti drugi odstavek 367. člena ZPP, ki omogoča revizijo samo tedaj, ko vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000 tolarjev oziroma 4172,93 EUR. Toda v obravnavanem primeru je tožnica za oba zahtevka skupaj navedla vrednost 5.000.000 tolarjev in je ni razčlenila, čeprav bi to morala storiti gleda na 41. člen ZPP, ki določa vrednost spornega predmeta tako, da loči med zahtevki, ki se nanašajo na isto dejansko in pravno podlago, in na tiste, ki imajo različno podlago.

8. V obravnavanem primeru se zahtevek na ugotovitev neveljavnosti oporoke nanaša na pogoje za veljavnost oporoke, kot so navedeni v Zakonu o dedovanju (ZD)(2) in na dejanske okoliščine v zvezi z oporočiteljevo sposobnostjo razsojanja v času zapisa oporoke. Zahtevek na ugotovitev obsega zapuščine pa se po tožbenih navedbah nanaša na stvari, ki naj bi bile kupljene v času trajanja zakonske zveze pokojnega z njegovo prvo soprogo in na avtomobil Suzuki, ki naj bi ga pokojni kupil z najetjem leasinga. Gre torej za dejansko vprašanje v zvezi s pridobivanjem skupnega premoženja po drugem odstavku 51. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)(3) in za pridobitev lastninske pravice, ki je urejena v Stvarnopravnem zakoniku(4) oziroma prej v Zakonu o temeljnih lastninskopravnih razmerjih.(5) Iz tega sledi, da gre za dva zahtevka, ki temeljita na različni pravni in dejanski podlagi, zato bi morala tožnica navesti vrednost vsakega od njiju posebej. Ker tega ni storila, sodišče ne more ugotoviti vrednosti spornega predmeta za zahtevek, ki se nanaša na ugotovitev veljavnosti oporoke, zato se ne more prepričati, da dosega vrednost, ki je v drugem odstavku 367. člena določena kot revizijski prag.

9. Glede na to, da proti zahtevku za ugotovitev neveljavnosti oporoke revizija sploh ni dovoljena, v zvezi z zahtevkom za ugotovitev neveljavnosti oporoke pa ni določena vrednost, je Vrhovno sodišče po 377. členu v zvezi z drugim odstavkom 374. člena ZPP zavrglo nedovoljeno revizijo.

.Op. št. (1): Uradni list RS, št. 26/1999-45/2008 Op. št. (2): Uradni list RS, št. 23/1978-73/2004 Op. št. (3): UPBI. - Uradni list RS, št. 69/2004 Op. št. (4): Uradni list RS, št. 87/2002 Op. št. (5): Uradni list SFRJ, št. 8/1980 in RS, št. 4/1991