Jedro

Kadar iz potrdila o vročitvi izhaja, da je bilo pisanje vročeno v skladu s pravom zaprošene države članice Republike Avstrije, in sicer z uporabo poštnih storitev s priloženim potrdilom o prejemu, iz pojasnila načina vročitve pa izhaja, da je bila vročitev opravljena s položitvijo pri lokalnem poštnem uradu, s pojasnilom, da naslovnik pisanja v dveh tednih pisanja ni dvignil, zato je pošta dokument vrnila, dolžnik z uveljavljanjem, da mu sklep o izvršbi ni bil vročen, ker pisanja ni prevzel in se je le-to vrnilo sodišču, razveljavitve potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi ne more doseči.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Dolžnica sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog dolžnice z dne 2. 1. 2015 za razveljavitev klavzule pravnomočnosti zoper sklep o izvršbi z dne 28. 11. 2013 (I. točka izreka), ter sklenilo, da se stroški upnika odmerijo na 108,04 EUR, ki jih mora dolžnica v osmih dneh od prejema sklepa o odmeri plačati upniku, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper sklep vlaga dolžnica po začasnem zastopniku pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in ga izpodbija v celoti. Trdi, da je napačna navedba sodišča, da naj bi iz potrdila o vročitvi izhajalo, da naj bi bil dolžnici sklep o izvršbi z dne 28. 11. 2013 vročen na dolžničinem naslovu v tujini. Meni, da ne drži, da naj bi potrdilo z dne 16. 4. 2014 in povratnica z dne 19. 3. 2014 nedvomno izkazovala, da je bila vročitev sklepa opravljena, saj iz potrdila izhaja, da je bilo obvestilo o pisanju dolžnici puščeno v poštni nabiralnik, rok za prevzem pisanja na pošti pa je začel teči 19. 3. 2014, iz priloge obvestila (Annex) pa izhaja, da je bilo pisanje dano lokalni pošti, dolžnica pa ga v dveh tednih ni prevzela, zato je pošta dokument vrnila. Trdi, da iz tega jasno izhaja, da ji sklep o izvršbi ni bil vročen. Ponovno poudarja, da za sklep o izvršbi ni vedela vse do 30. 12. 2014, ko ji ga je vročil začasni zastopnik, in glede na vse navedeno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba je bila vročena v odgovor upniku, ki pa nanjo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.

6. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila vročitev sklepa o izvršbi dolžnici pravilno opravljena na naslovu njenega prebivališča (T., Avstrija), skladno z določbami Uredbe ES št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah (v nadaljevanju: Uredba), po kateri je datum vročitve pisanja datum, ko se vročitev opravi v skladu s pravilom zaprošene države članice. Svojo odločitev je sodišče prve stopnje sprejelo na podlagi potrdila o vročitvi ali nevročitvi pisanj (list. št. 22a - 22c spisa, v nadaljevanju: potrdilo o vročitvi) in priložene povratnice (list. št. 22d spisa), posredovane s strani avstrijskega organa za sprejem.

7. Višje sodišče ugotavlja, da podatki v spisu potrjujejo pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, da je bila vročitev sklepa o izvršbi dolžnici pravilno opravljena na njenem naslovu v tujini. Iz potrdila o vročitvi, ki je sestavljen na standardnem obrazcu iz Priloge I Uredbe (primerjaj, prvi odstavek 10. člena Uredbe), namreč izhaja datum vročitve 19. 3. 2014 ter pojasnilo, da je pisanje, ki je bilo vročeno, priloženo potrdilu, med prilogami potrdila pa je (poleg pozivnega sklepa z dne 29. 11. 2013) tudi sklep o izvršbi. Iz potrdila o vročitvi nadalje izhaja, da je bilo pisanje vročeno v skladu s pravom zaprošene države članice Republike Avstrije (kar je skladno z določbo prvega odstavka 7. člena Uredbe) in sicer z uporabo poštnih storitev s priloženim potrdilom o prejemu. Iz pojasnila načina vročitve (Annex), na katerega se v pritožbi sklicuje dolžnica, pri tem izhaja, da je bila vročitev opravljena skladno s 17. členom avstrijskega Zakona o vročanju (Zustellgesetz – ZustG), in sicer s položitvijo pri lokalnem poštnem uradu, s pojasnilom, da naslovnik pisanja v dveh tednih pisanja ni dvignil, zato je pošta dokument vrnila.

8. Glede na pravno podlago vročanja in potrdilo o vročitvi, ki je sestavljeno skladno z določbami Uredbe, dolžnica s pritožbenim vztrajanjem, da ji sklep o izvršbi ni bil vročen, ker pisanja ni prevzela in se je le-to vrnilo sodišču, ne more uspeti. V pojasnilo dolžnici višje sodišče pri tem dodaja, da se skladno z določbo 17. člena ZustG v primeru vročanja po pošti, če naslovnika ob poskusu vročitve pisanja ni doma, vročevalec pa nima razlogov za dvom, da se naslovnik oziroma njegov zastopnik sicer redno nahaja na tem naslovu, vročitev opravi tako, da vročevalec pisanje izroči pristojnemu poštnemu uradu, naslovniku pa o tem v njegovem poštnem ali hišnem predalčniku oziroma na vratih stanovanja, hiše ali vrta, pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje se pisanje nahaja, začetek in trajanje roka, v katerem je mogoče pisanje prevzeti, in posledice izročitve pisanja pošti (prvi in drugi odstavek 17. člena ZustG). Pisanje je v tem primeru mogoče prevzeti v roku, ki ne sme biti krajši od dveh tednov, rok za prevzem pisanja pa začne teči prvi dan, ko je pisanje mogoče prevzeti. Skladno z določbo tretjega odstavka 17. člena ZustG se šteje vročitev v tem primeru za opravljeno prvi dan tega roka.(1) V obravnavanem primeru je iz povratnice razvidno, da je bilo obvestilo dolžnici puščeno v hišnem predalčniku 18. 3. 2014, z rokom, ki je začel teči 19. 3. 2014, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje. Vročitev sklepa o izvršbi je bila zato opravljena 19. 3. 2014, kot izhaja iz potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti, dejstvo, da dolžnica pisanja ni prejela, ker se je vrnilo sodišču,(2) pa glede na navedeni način vročitve na pravilnost vročitve ne more vplivati.(3) Odločitev sodišča prve stopnje, ki je dolžničin predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti z dne 9. 5. 2014 sklepa o izvršbi z dne 28. 11. 2013 zavrnilo, se tako izkaže za pravilno.

9. Odločitve o stroških (II. točka izreka) dolžnica ne izpodbija obrazloženo. Višje sodišče je zato opravilo uradni preizkus te odločitve in ugotavlja, da kršitve določb postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, niso podane, odločitev pa je skladna s 38. členom ZIZ in določbami Zakona o odvetniški tarifi – ZOdvT.

10. Glede na navedeno pritožba dolžnice ni utemeljena in ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Dolžnica s pritožbo ni uspela, zato je višje sodišče sklenilo, da sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ter šesti odstavek 38. člena ZIZ).

Op. št. (1): Tretji odstavek 17. člena ZustG določa izjemo za primere, ko se naslovnik oziroma njegov zastopnik zaradi odsotnosti s kraja vročanja ni mogel pravočasno seznaniti s poskusom vročitve, česar pa pritožnica niti ne trdi.

Op. št. (2): Vrnitev pisanja sodišču je skladna z določbo 19. člena ZustG.

Op. št. (3): Ureditev je v tem pogledu primerljiva z vročanjem s t.i. fikcijo vročitve po določbah 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.