Jedro

Dolžnikova trditev, da so ta zemljišča edino zagotovilo za njuno preživetje z ženo, brez da bi slednje tudi konkretiziral in za to priložil dokaze, namreč ne zadošča, da bi sodišče lahko ugodilo njegovemu ugovoru in nepremičnine izvzelo iz izvršbe po 177. členu ZIZ.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika ter odločilo, da mora upniku povrniti nadaljnje izvršilne stroške v višini 1.161,20 EUR, priglašene stroške ugovora dolžnika, nosi dolžnik sam.

2. Zoper citirani sklep se pritožuje dolžnik. Navaja, da se strinja z izvršbo na nepremičnino parc. št. , vl. št. , k. o. R., in da vrednost te nepremičnine popolnoma zadošča za poplačilo upnikovih terjatev. Glede ostalih nepremičnin (parc. št. , , , in , k. o. R) pa poudarja, da gre za kmetijska zemljišča brez posebno velike vrednosti in zato ne bi pomembno izboljšala poplačila dolga, njemu in ženi ter sinu pa bi njun socialni položaj bistveno poslabšala. Sodišče bi te nepremičnine moralo izvzeti iz izvršbe po prvem odstavku 177. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Smiselno predlaga, da sodišče druge stopnje ugodi njegovi pritožbi, tako da se izvršba na nepremičninah s parc. št. , k. o. R. ne dovoli, ter da se upniku naloži plačilo vseh stroškov v zvezi z ugovorom in pritožbo.

3. V odgovoru na pritožbo je upnik nasprotoval navedbam v pritožbi in predlagal, da sodišče druge stopnje zavrne pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po 350. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in v zvezi z določbo 15. člena ZIZ.

6. Po 177. členu ZIZ predmet izvršbe ne morejo biti kmetijska zemljišča in gospodarska poslopja, kolikor jih dolžnik potrebuje za lastno preživljanje in za preživljanje članov svoje ožje družine ter drugih oseb, ki jih je dolžan preživljati po zakonu. Sodišče druge stopnje soglaša z razlogi sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da dolžnik ni izkazal razlogov po citirani določbi ZIZ-a, po kateri bi bile nepremičnine izvzete iz izvršbe. Dolžnikova trditev, da so ta zemljišča edino zagotovilo za njuno preživetje z ženo, brez da bi slednje tudi konkretiziral in za to priložil dokaze, namreč ne zadošča, da bi sodišče lahko ugodilo njegovemu ugovoru in nepremičnine izvzelo iz izvršbe po 177. členu ZIZ.

7. Pritožba dolžnika tako ni utemeljena, prav tako pa niso podane kršitve, na katere sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti, zaradi česar je bilo potrebno pritožbo zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Dolžnikove navedbe o težkem finančnem stanju pa so navedbe socialne narave in jim zato sodišče ne more dati take teže, kot to pričakuje dolžnik. Sodišče je namreč dolžno odločiti le o utemeljenosti predloga za izvršbo, pri tem pa mora ravnati po zakonu.

9. V zvezi z navedbami dolžnika, da bo izvršba na nepremičnino s parc. št. , vl. št. , k. o. R zadoščala za poplačilo terjatve upnika pa je dodati, da lahko dolžnik v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZIZ vloži predlog za omejitev dovoljene izvršbe, tako da se ta opravi samo na nekatera sredstva izvršbe oziroma predmete, če zadoščajo za poplačilo terjatve.

10. V skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ sodišče druge stopnje odloči tudi o stroških, ki so nastali med pritožbenim postopkom. Dolžnik svojih stroškov ni priglasil, zato o njih ni bilo potrebno odločati. Stroške odgovora na pritožbo je priglasil upnik, vendar pa ti niso bili potrebni, saj odgovor na pritožbo ni pripomogel k rešitvi zadeve (155. člen ZPP).