Up-187/95

8.1.1999

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe T. S. iz I. in drugih na seji senata dne 8. januarja 1999 s k l e n i l o :

Ustavna pritožba T. S. in drugih zoper lokacijsko dovoljenje Ministrstva za okolje in prostor št. 350-03-68/91-GL/CN z dne 27.2.1995 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožniki - poleg T. S. kot prvopodpisanega še 54 drugih podpisnikov vloge - izpodbijajo lokacijsko dovoljenje št. 350- 03-68/91-GL/CN, ki ga je Ministrstvo za okolje in prostor izdalo 27.2.1995 investitorju M., d.o.o., I., za v njem navedene objekte po zazidalnem načrtu "M." v I. Pritožniki so vlogo naslovili kot "pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti lokacijskega dovoljenja", zato jim je Ustavno sodišče 20.12.1995 sporočilo, da bo vloga obravnavana kot ustavna pritožba. Zaradi velikega števila pritožnikov je Ustavno sodišče poslalo dopis le prvopodpisanemu pritožniku in ga s tem ob smiselni uporabi 146. in 147. člena Zakona o pravdnem postopku po 6. členu Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) imenovalo za začasnega zastopnika za sprejemanje pisanj.

Ustavno sodišče je hkrati pritožnike na podlagi 54. člena ZUstS pozvalo, da ustavno pritožbo dopolnijo v skladu z določbami 50. do 53. člena ZUstS. Posebej jih je opozorilo, da morajo izkazati izčrpanost pravnih sredstev po 51. členu ZUstS.

2.Prvopodpisani pritožnik je kot pooblaščenec vlagateljev ustavno pritožbo dopolnil 19.1.1996. V dopolnitvi ustavne pritožbe v zvezi z izčrpanostjo pravnih sredstev navaja, da je lokacijsko dovoljenje postalo pravnomočno, da je upravni spor sicer sprožila stranka Z. I., vendar je bila tožba zavržena.

Navaja tudi, da so nekateri od ustavnih pritožnikov lokacijsko dovoljenje dobili v vednost februarja 1995, vendar zaradi nezaupanja državnim organom in nevednosti niso pravočasno reagirali.

3.Po prvem odstavku 51. člena ZUstS je ustavno pritožbo mogoče vložiti, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Samo izjemoma lahko Ustavno sodišče odloča o ustavni pritožbi pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev (drugi odstavek 51. člena). Iz izpodbijanega lokacijskega dovoljenja je razvidno, da je bilo vročeno tudi petim ustavnim pritožnikom - po navedbi v dopolnitvi vloge je bilo to v mesecu februarju 1995. Ker so ustavno pritožbo vložili 1.12.1995, niso pa pravočasno vložili tožbo za sprožitev upravnega spora, jo je senat Ustavnega sodišča zavrgel zaradi neizčrpanja pravnih sredstev in kot prepozno.

4.Ostali ustavni pritožniki niso izkazali, da bi bili stranke v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja, niti da so tak položaj uveljavljali. Ker pa je senat ustavno pritožbo zavrgel že zaradi razlogov iz prejšnje točke obrazložitve, ni posebej ugotavljal ali in glede katerih izmed pritožnikov bi bilo potrebno ustavno pritožbo zavreči, ker so jo vložili kot neupravičene osebe.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve in druge alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan in člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Predsednica senata:

Milojka Modrijan