Jedro

Predsednik senata odloča o predlogu strank za izločitev dokazov v okviru predobravnavnega naroka, v okviru glavne obravnave pa le v primeru, če so stranke soglašale, da obtožencu sodi sodnik posameznik. Ker je v obravnavanem primeru sodeči senat že zasedal, predsednik senata ni imel pooblastila, da sam odloči o predlogih strank za izločitev dokaza.

Izrek

Ob odločanju o pritožbi zagovornikov obtoženega A. A. se izpodbijani sklep po uradni dolžnosti razveljavi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je predsednik senata Okrožnega sodišča v Krškem zavrnil dva predloga obtoženčevih zagovornikov za izločitev nedovoljenih dokazov.

2. Zoper sklep so se pritožili obtoženčevi zagovorniki zaradi kršitve ustavnih pravic in predlagali, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da se zahtevi za izločitev dokazov v celoti ugodi.

3. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep razveljavilo po uradni dolžnosti.

4. Po proučitvi podatkov kazenskega spisa, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil obtoženi A. A. s sodbo Okrožnega sodišča v Krškem I K 27439/2012-356 z dne 13. 3. 2013 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Kp 27439/2012-365 z dne 23. oktobra 2014 pravnomočno spoznan za krivega kaznivih dejanj po prvem odstavku 186. člena v zvezi s členom 20 KZ-1 in po prvem odstavku 205. člena v zvezi s členom 20 KZ-1. Vrhovno sodišče je s sodbo I Ips 27439/2012-397 z dne 18. junija 2015 pravnomočno sodbo v delu, ki se nanaša na kaznivo dejanje po prvem odstavku 186. člena v zvezi s členom 20 KZ-1 razveljavilo. Predsednik senata je, po razveljaviti sodbe s strani Vrhovnega sodišča dne 23. junija 2015 razpisal narok za glavno obravnavo. Dne 20. 8. 2015 se je narok opravil. Na naroku so bili navzoči predsednik senata, dva sodnika porotnika, zapisnikarica ter stranke. Iz zapisnika o glavni obravnavi (list. št. 1150 do 1155) izhaja, da se glavna obravnava ni začela, saj je obtoženčev zagovornik še pred predstavitvijo obtožnice podal predlog za izločitev dokazov iz spisa. Na predlog je odgovoril državni tožilec. V nadaljevanju je v zapisniku navedeno, da bo o predlogu odločil predsednik senata s posebnim sklepom in je bila zato glavna obravnava preložena na nedoločen čas. Predsednik senata je istega dne, to je 28. septembra 2015 sprejel izpodbijani sklep, s katerim je predlog za izločitev dokazov zavrnil. 5. Pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti na podlagi petega odstavka 402. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) ugotavlja, da predsednik senata ni bil pristojen za odločanje o predlogu zagovornikov za izločitev dokazov. Stvarna pristojnost sodišč je določena v 25. členu ZKP. V 1. točki prvega odstavka 25. člena ZKP je za sojenje na okrožnih sodiščih uveljavljeno načelo zbornega sojenja, pri čemer je v 1.a točki prvega odstavka 25. člena ZKP določena izjema, da se stranke lahko dogovorijo, da obtožencu namesto senata v predpisani sestavi sodi sodnik posameznik okrožnega sodišča. Senatu predseduje predsednik senata, ki je poklicni sodnik. V petem odstavku 25. člena ZKP je določeno, da je predsednik senata sodišča prve stopnje pristojen za odločanje v primerih, za katere mu zakon daje izrecno pooblastilo.

6. Zakon o kazenskem postopku v prvem odstavku 285.e člena daje pooblastilo predsedniku senata, da odloča o predlogih obrambe za izločitev nedovoljenih dokazov. Vendar je to pooblastilo omejeno na odločanje v okviru predobravnavnega naroka, v okviru glavne obravnave pa le v primeru, če so stranke soglašale, da obtožencu namesto senata v predpisani sestavi sodi sodnik posameznik okrožnega sodišča (2. točka drugega odstavka 285.f člena ZKP). V obravnavanem primeru je zagovornik predlog za izločitev dokazov podal na naroku za glavno obravnavo, ki se sicer še ni začela, vendar pa je sodeči senat že zasedal. V takšni procesni situaciji pa zakon predsedniku senata ne daje pooblastila, da sam odloči o predlogih strank za izločitev dokazov. Zato je potrebno šteti, da predsednik senata ni bil funkcionalno pristojen za izdajo izpodbijanega sklepa in je posledično sicer stvarno pristojno sodišče o predlogu zagovornika odločilo v nepravilni sestavi.

7. Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je prvostopenjsko sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 1. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, je izpodbijani sklep razveljavilo in pritožbenih navedb obtoženčevih zagovornikov ni preizkušalo.