Jedro

Stališče sodišča prve stopnje, po katerem rok iz 2. odstavka 30. člena ZNP za udeleženca, ki ni sodeloval v postopku na prvi stopnji, pa misli, da je z odločbo prizadet njegov interes, začne teči takrat kot udeležencu, ki je sodeloval v postopku, pa mu je bila odločba nazadnje vročena, pri čemer to velja tudi za roke za vložitev izrednih pravnih sredstev, je prestrogo in je napačno.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških je pridržana za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog pritožnikov za obnovo postopka, ker naj bi zamudili petnajstdnevni pritožbeni rok, ki je veljal za udeleženca, kateremu je bila odločba najkasneje vročena. To je bila M., ki je končni sklep v tej zadevi prejela 6. 6. 2016, pritožniki pa so predlog za obnovo vložili 25. 5. 2018. Njihov pravni prednik namreč ni sodeloval v postopku, ker po pozivu svoje udeležbe ni pravilno prijavil - zmotil se je v navedbi opravilne številke zadeve.

2. V uvodu navedeni udeleženci vlagajo pritožbo s predlogom, da se sklep spremeni tako, da se njihovemu predlogu ugodi oz. sklep razveljavi, opredeljujejo pa tudi pritožbene stroške. Navajajo, da se je njihov prednik, pok. A. A., odzval na poziv sodišča, da lahko prijavi udeležbo v tem postopku, vendar je to pomotoma napisal pod številko N 178/2015 in ne N 178/2013; uporabil je namreč koledarsko letnico. Sodišče ni raziskalo napake oz. ni storilo ničesar, da bi razjasnilo, na kateri postopek se njegova vloga nanaša. Kmalu po prijavi je A. A. umrl, njegovi nasledniki pa so bili prepričani, da postopek še teče. Odločba jim ni bila vročena in s tem niso imeli možnosti sodelovati v postopku, za katerega izkazujejo pravni interes, kar še konkretneje pojasnjujejo. Menijo, da njihov predlog zato ni prepozen, saj se prej niso seznanili z odločbo.

3. Na pritožbo sta odgovorili M. in E. d. o. o., ki obe predlagata njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Udeleženci lahko vlagajo pravna sredstva tudi, če niso sodelovali v postopku na prvi stopnji. Kdor misli, da je s sodno odločbo prizadet njegov pravni interes, lahko vloži pravno sredstvo tudi, če ni sodeloval v postopku na prvi stopnji. V tem primeru presodi sodišče prve stopnje, ali je podan njegov pravni interes za vložitev pravnega sredstva (1. odst. 30. čl. Zakona o nepravdnem postopku (ZNP)). Udeleženec iz prvega odstavka tega člena mora vložiti pravno sredstvo v roku, ki velja za udeleženca, kateremu je bila odločba, ki se izpodbija, najkasneje vročena (2. odst. 30. čl. ZNP).

6. Stališče sodišča prve stopnje, po katerem rok iz 2. odst. 30. čl. ZNP za udeleženca, ki ni sodeloval v postopku na prvi stopnji, pa misli, da je z odločbo prizadet njegov interes, začne teči takrat kot udeležencu, ki je sodeloval v postopku, pa mu je bila odločba nazadnje vročena, pri čemer to velja tudi za roke za vložitev izrednih pravnih sredstev, je prestrogo in je napačno.

7. Res je takšno stališče izrazilo Vrhovno sodišče v zadevi II Ips 41/2014, na katero se sklicuje prvostopenjsko sodišče. Vendar pa je bila ta odločba razveljavljena z Odločbo Ustavnega sodišča Up-573/14, katere bistvo je sledeče: Stališče, po katerem rok iz 2. odst. 30. čl. ZNP velja tudi za vložitev predloga za obnovo pravnomočno končanega nepravdnega postopka, ki ga zaradi kršitve načela kontradiktornosti na podlagi 2. točke 394. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) vloži udeleženec, ki v postopku na prvi stopnji ni sodeloval in mu v tem postopku izdana sodna odločba pred potekom tega roka ni bila vročena, temu udeležencu v nasprotju z zahtevo po seznanitvi udeleženca z vsebino odločbe, zoper katero zakon omogoča vložitev pravnega sredstva, ki izhaja iz pravice do izjave iz 22. čl. Ustave, onemogoča uveljavitev pravice do sodnega varstva zoper pravnomočno sodno odločbo, s katero je bilo poseženo v njegove pravice oziroma v njegov pravni položaj. Zato takšno stališče krši pravico do sodnega varstva iz 23. čl. Ustave.

8. Treba je torej smiselno uporabiti določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP), kot to določa 37. čl. ZNP. Po 2. tč. 394. čl. ZPP se postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, lahko na predlog stranke obnovi, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Predlog za obnovo postopka se vloži v tridesetih dneh, in sicer v primeru iz 2. tč. 394. čl. ZPP od dneva, ko je bila odločba vročena stranki (2. tč. 396. čl. ZPP).

9. Pritožbi je bilo zato treba ugoditi, saj predlog za obnovo postopka pravnih naslednikov udeleženca A. A. ni prepozen: vložen je v roku 30 dni odkar so izvedeli za odločbo, kot to navajajo in izkazujejo v svojem predlogu. Sodišče prve stopnje ga bo zato moralo vsebinsko obravnavati. Sklep je bilo treba razveljaviti in vrniti zadevo v nov postopek pred sodišče prve stopnje (3. tč. 365. čl. ZPP), odločitev o pritožbenih stroških pa je po 3. odst. 165. čl. ZPP pridržana za končno odločbo.