Jedro

Tožnica je podala pisno izjavo o umiku prošnje za BPP, zato je tožena stranka na podlagi 135. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP, postopek ustavila.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Kranju (v nadaljevanja tožena stranka) sklenilo, da se postopek za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) tožnici, ki se vodi na podlagi prošnje, vložene 9. 11. 2017, za BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na I. stopnji ter v obliki oprostitve plačila stroškov sodnega postopka v zvezi z odškodninskimi zahtevki, ustavi.

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnica pri toženi stranki 9. 11. 2017 vložila prošnjo za BPP smiselno v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem I. stopnje ter v obliki oprostitve stroškov sodnega postopka in sodnih taks, vse v zvezi z uveljavljanjem odškodninskih zahtevkov proti odvetniku A.A. in odvetnici B.B. ter v zvezi z odškodninskim zahtevkom zaradi onemogočanja rabe dediščine po pokojni materi od sorodnika v ravni vrsti. Z vlogo z dne 8. 1. 2018 je tožnica podala pisno izjavo o umiku prošnje za BPP v predmetni zadevi, zato je tožena stranka na podlagi 135. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v zvezi z drugim odstavkom 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), postopek ustavila.

3. Tožnica se s takšno odločitvijo tožene stranke ne strinja in v svoji laični tožbi navaja, da je (ponovno) diskriminirana in izpodbija I. točko izreka izpodbijanega sklepa, kakor tudi točko 2 in 3 obrazložitve. Ne drži, da bi 13. 1. 2018 podala pisno izjavo o umiku vloge. Navaja, „da delavec službe za BPP o tem blodi in izgleda, da je bolan“, saj sama osebno take izjave ni dala. Tožnica predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi, toženi stranki pa naloži plačilo vseh stroškov postopka. Tožnica je podala tudi predlog za oprostitev plačila sodne takse v tem sodnem postopku.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je na podlagi pisne izjave tožnice z dne 8. 1. 2018 (oddane 13. 1. 2018 in prejete 15. 1. 2018) ustavila postopek odločanja o dodelitvi BPP. Tožnica je sicer na omenjeni podani izjavi pomotoma napisala opravilno številko Bpp 882/2017, ki se nanaša na povsem drugega prosilca. Vendar iz pisne izjave tožnice jasno izhaja, da se omenjeni odstop od vloge nanaša na prošnjo za BPP, podano v zvezi z odškodninskimi zahtevki, katero tožena stranka vodi pod opravilno številko Bpp 837/2017. Tožena stranka vztraja, da je izpodbijani sklep pravilen in zakonit. Pripominja pa, da je tožnica v letošnjem letu ponovno vložila dve novi prošnji za BPP, prav tako za odškodninske zahtevke, katere tožena stranka vodi pod opravilno številko Bpp 608/2018 in Bpp 609/2018, o katerih pa še ni bilo odločeno. V zvezi s tem tožena stranka meni, da tožnica verjetno zmotno misli, da je bil ustavljen postopek v zvezi z prej navedenima vlogama za dodelitev BPP zaradi odškodninskih zahtevkov, o katerih pa, kot navedeno, še ni bilo odločeno. Tožena stranka sklepno predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Po presoji sodišča je izpodbijani sklep pravilen in zakonit. Ker je tožena stranka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedla pravilne razloge za svojo odločitev, sodišče v celoti sledi njeni utemeljitvi in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja:

7. Tožnica v tožbi ne navaja drugačnih dejstev in okoliščin, s katerim bi izpodbila dejansko stanje, ki temelji na podatkih upravnega spisa, na podlagi katerega je tožena stranka utemeljila uporabo prvega odstavka 135. člena ZUP. Slednji določa, da organ v primeru, če je bil postopek začet na zahtevo stranke, pa stranka umakne svojo zahtevo, s sklepom ustavi postopek. Iz spisne dokumentacije izhaja, da je tožnica v svoji vlogi z dne 8. 1. 2018, ki jo je naslovila ''odstop od vloge'', navedla, da odstopa od vloge, vložene za BPP za odškodnino v zadevi, „ker se v tem obdobju noben odvetnik noče izpostaviti javno in nastopiti proti kolegu odvetniku in ker so sedaj take sodnice na sodiščih, ki bi zagotovo besedno manipulirale in želele prikriti odgovornost odvetnika“. Tožnica je na navedeni vlogi sicer res napisala opravilno številko Bpp 882/2017, ki pa se, kot izhaja iz upravnega spisa, nanaša na povsem drugega prosilca za BPP. Iz vsebine tožničine izjave pa tudi po presoji sodišča nedvomno in jasno izhaja, da se odstop nanaša na prošnjo za BPP, podano v zvezi z odškodninskimi zahtevki zoper odvetnika. Zato se tudi sodišče strinja z oceno tožene stranke, da napaka v številki ne more vplivati na jasno in nedvoumno izraženo voljo tožnice o odstopu od vloge za dodelitev BPP v predmetni zadevi.

8. Sodišče tako zavrača tožničin ugovor, da izjave glede odstopa od vloge ni podala, saj iz listin upravnega spisa to ne izhaja. Nasprotno, iz upravnega spisa jasno izhaja, da je tožnica podala izjavo o odstopu od prošnje za dodelitev BPP v konkretni zadevi. Navedeno izjavo je tudi lastnoročno podpisala, sodišče pa nima razloga za dvom, da ni bila prav tožnica tista, ki je napisala in podpisala vlogo za odstop od prošnje za dodelitev BPP, zato tudi po oceni sodišča le-ta predstavlja njeno voljo. V zvezi z tožničinimi navedbami, da naj bi delavec tožene stranke „blodil oziroma bil bolan“, pa sodišče tožnico opozarja, da gre za navedbe, ki so žaljive, kar je lahko tudi razlog za izrek denarne kazni (109. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP).

9. Po povedanem je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, sodišče v postopku tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

10. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave (sojenje na seji), saj so bili v predmetnem postopku relevantni dokazi pravilno izvedeni in presojeni že v upravnem postopku, poleg tega pa tožnica ni navedla novih dejstev in dokazov, ki bi jih sodišče lahko upoštevalo oziroma bi bili pomembni za odločitev (59. člen v zvezi z drugim odstavkom 51. člena ZUS-1).

11. O tožničinem predlogu za oprostitev plačila sodne takse sodišče ni odločalo, saj v postopkih odločanja o dodelitvi BPP obveznost plačila sodnih taks ni predpisana (četrti odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah).

12. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.