Jedro

V individualnem delovnem sporu zaradi prenehanja delovnega razmerja delavcu, zaposlenem v ministrstvu, je tožena stranka Republika Slovenija in ne ministrstvo. Ker se je zoper sodbo po svojem pooblaščencu pritožilo ministrstvo, je potrebno pritožbo zavreči kot nedovoljeno.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razveljavilo odločbo tožene stranke z dne 14.5.1996 in ugotovilo, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo in to še traja, zaradi česar ga je ta dolžna pozvati nazaj na delo in mu za čas, ko je na podlagi navedene odločbe pri toženi stranki delal, priznati vse pravice iz dela do 27.11.1996, vključno z nadomestilom plače od 14.5.1996 do 27.11.1996, z zamudnimi obrestmi ter mu povrniti pravdne stroške v višini 80.260,00 SIT, v roku 8 dni pod izvršbo.

Zoper sodbo se je po svojem pooblaščencu pritožilo Ministrstvo za ..

Navaja, da je po ustreznih preveritvah ugotovilo, da tožnik ni bil član sindikata. Sodišče je zmotno štelo za dokazano, da je tožnik s tem, ko je po lastni izpovedbi in izpovedbi sindikalnega zaupnika T. podpisal pristopno izjavo, postal že član navedenega sindikata, saj takšna izjava nikjer ne obstaja. Nadalje ni evidentirano, da bi bila prijava poslana na sindikat. Ni tudi dokazano, da bi tožnik temu sindikatu plačeval članarino. Gre samo za aktivnosti na strani pristojnih delavcev sindikata, pri katerih pa tožena stranka ni sodelovala. Zato ne more biti odgovorna, da se tožnikovo članstvo v sindikatu uradno ni evidentiralo. Predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijano sodbo in tožbeni zahtevek v celoti zavrne.

Tožnik v odgovoru na pritožbo navaja, da je sodišče prve stopnje pravilno razsodilo. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo kot neutemeljeno in v celoti potrdi izpodbijano sodbo.

Pritožba ni dovoljena.

Pritožbeno sodišče je o pritožbi pristojnega ministrstva že drugič odločilo. Predhodno je pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožnikov zahtevek zavrnilo. Vrhovno sodišče RS je v revizijskem postopku takšno sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo pritožbenemu sodišču v novo sojenje.

Pritožbeno sodišče je v ponovljenem postopku preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazilo po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst. 354. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. SFRJ, št. 4/77 - 27/90, ki se v RS uporablja kot republiški predpis) in na pravilno uporabo materialnega prava (2. odst. 365. čl. ZPP). Ugotovilo je, da je bila tožena stranka v postoku pred sodiščem prve stopnje in v izpodbijani sodbi pravilno označena kot Republika Slovenija. Vendar pa je bila v nadaljevanju zoper sodbo vložena pritožba s strani Ministrstva za ... t.j. od organa, ki v tem sporu ni bil tožena stranka. Po določilu 7. čl. Zakona o Vladi Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 4/93, 71/94, 23/96 in 47/97 - pred sprejemom novele iz leta 1996 je bil to 5. čl.) Vlada zastopa Republiko Slovenijo kot pravno osebo, če glede posameznih zadev s posebnim zakonom ni drugače določeno. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da s posebnimi predpisi ni določeno, da so ministrstva pravne osebe. To pa pomeni, da v postopku ne morejo nastopati kot pravdne stranke.

Ministrstvo za ... tako ne more biti stranka v tem delovnem sporu.

Ker se je po svojem pooblaščenem delavcu pritožil ta organ, je očitno, da je predmetno pritožbo vložila oseba, ki za to ni bila upravičena. Zato je pritožbeno sodišče ravnalo v skladu z določilom 1. odst. 358. čl. ZPP in pritožbo kot nedovoljeno zavrglo, saj predhodno tega ni storilo sodišče prve stopnje.