Jedro

Otroci so zaradi očetovih preteklih nasilnih ravnanj temeljno zamajani v svojem občutku varnosti. Ves čas so na preži, kje in kako se bo oče ponovno prikazal, in v strahu, kaj bo naredil. Zato tudi ta najbolj oddaljena in redka oblika stikov preko pisnih sporočil v danih okoliščinah ne izkazuje zadostne občutljivosti do otrok, ki so žrtve nasilja.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v I. točki izreka spremeni tako, da se glasi: "Stiki med mld. A. A., EMŠO: 0000009, mld. B. A., EMŠO: 0000011, mld. C. A., EMŠO: 0000013, in mld. D. A., EMŠO: 0000015, ter nasprotnim udeležencem E. A., EMŠO: ..., se začasno ne izvajajo."

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. V tej nepravdni zadevi sodišče prve stopnje (sodišče) obravnava razvezo zakonske zveze in ureja vprašanja v zvezi z varstvom in vzgojo ter preživljanjem mladoletnih A. A., B. A., C. A. in D. A. 2. Sodišče prve stopnje je na predlog nasprotnega udeleženca, v katerem se zavzema za enkrat tedenske osebne stike z otroki1, izdalo začasno odredbo. V njej je uredilo stike med otroki in nasprotnim udeležencem. Ti naj bi začasno potekali le ob posebnih priložnostih2 v obliki pisnih sporočil; nasprotni udeleženec izroči pisno sporočilo strokovnemu delavcu CSD, ki po preverbi primernosti vsebine pisanje izroči otroku. A. A. pa se sporočila izročajo le na njegovo željo.

3. Predlagateljica odločitve prvega sodišča ne sprejema in zoper njo vlaga pravočasno pritožbo. V njej opozarja na nezakonitost sklepa, ker ne sledi resničnim potrebam otrok in ni usklajen z izvedenskim mnenjem. Izpostavlja grožnje nasprotnega udeleženca, da bo njo oz. družino pobil, in njegove večkratne kršitve izrečenih ukrepov prepovedi približevanja. Otroci so zaradi očetovega nasilja travmatizirani. Še vedno izražajo strah pred nasiljem. Poudarja težave nasprotnega udeleženca z alkoholom, in strah, da bo uresničil svoje grožnje ter jih vse pobil. Ta jim je bil vcepljen skozi dolgoletna poniževanja, nadzorovanja, grožnje in stopnjevano nasilje. Pritožnica zatrjuje, da se nasprotni udeleženec poslužuje najrazličnejših načinov škodovanja; posega v njeno duševno celovitost ter blati njeno čast in dobro ime. Svoje pritiske na družino še stopnjuje. V alkoholiziranem stanju je zelo nepredvidljiv in nevaren. S sklepom II N 119/2023 mu je bilo 7. 7. 2023 vnovič prepovedano približevanje njej in otrokom. Pritožnica predlaga, da pritožbeno sodišče predlog v celoti zavrne; podrejeno pa, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Nasprotni udeleženec je na predlagateljičino pritožbo vložil odgovor.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Stiki med nasprotnim udeležencem in otroki so bili na materin predlog najprej urejeni z začasno odredbo z dne 22. 3. 2021. Določeni so bili osebni in telefonski stiki pod pogojem, da nasprotni udeleženec ni pod vplivom alkohola ali drugih opojnih substanc; z A. A. pa so se izvajali le na njegovo željo. Po materinem ugovoru so se 5. 5. 2021 začasno določili stiki pod nadzorom CSD. V juliju in avgustu 2021 so bili izvedeni štirje stiki pod nadzorom, v oktobru 2021 pa še dva stika. Zadnji stik pod nadzorom CSD je bil izveden v oktobru 2021. Starša sta 1. 10. 2021 sklenila delno sodno poravnavo glede zaupanja otrok v varstvo in vzgojo ter preživnine. Otroci so bili zaupani materi, oče pa se je zavezal plačevati 75 EUR za vsakega otroka. Na podlagi pravnomočnega sklepa II N 96/2021 je bil nasprotnemu udeležencu izrečen ukrep prepovedi približevanja in komuniciranja s predlagateljico ter otroki; trajanje ukrepa je bilo podaljšano do 6. 7. 2022. 7. Sodišče je korektno povzelo oceno CSD o ogroženosti z dne 10. 1. 2023. Ta izkazuje predlagateljičino visoko ogroženost; je žrtev psihičnega, bila pa je tudi žrtev fizičnega nasilja. Nasprotni udeleženec nasilno vedenje močno minimizira. Zanika prekomerno pitje ter uživa nedovoljene droge. Odklanja vsakršno svetovalno terapevtsko in zdravniško pomoč. Je zelo nepredvidljiv, nevaren materi in otrokom. Ne prepoznava psihosocialnih potreb otrok oz. ne zmore ravnati v skladu z njimi. Ima težave z odvisnostjo od alkohola in nima kontrole nad lastnimi impulzi. Družina je prestrašena, na preži, kje in kako se bo ponovno prikazal, ter v strahu, kaj bo naredil. Otroci so temeljno zamajani v občutku varnosti, ogroženo pa bi lahko bilo tudi predlagateljičino življenje. Nasprotni udeleženec pobud za stike ne daje. CSD pa stikov ne vzpodbuja več, ker ocenjuje, da otrokom ne morejo biti v korist, dokler nasprotni udeleženec nadaljuje z nasiljem nad predlagateljico in s tem posredno tudi nad otroki. V mnenju CSD z dne 14. 4. 2023 je jasen zaključek, da otrokom osebni stiki z očetom niso v korist. 8. Sodišče je svojo odločitev oprlo na določbo 161. člena Družinskega zakonika (DZ) v povezavi z določbo drugega odstavka 157. člena istega zakona. Opozorilo je na dolgoročni vidik ohranjanja vsaj minimalnih vezi med otroki in nasprotnim udeležencem ter začasno določilo stike v obliki pisnih sporočil ob posebnih priložnostih.

9. Pritožba pa utemeljeno opozarja, da tudi ta, sicer močno okrnjen način ohranjanja vezi glede na celokup okoliščin ni ustrezen. Otroci so zaradi očetovih preteklih nasilnih ravnanj temeljno zamajani v svojem občutku varnosti. Ves čas so na preži, kje in kako se bo oče ponovno prikazal, in v strahu, kaj bo naredil. Zato tudi ta najbolj oddaljena in redka oblika stikov v danih okoliščinah ne izkazuje zadostne občutljivosti do otrok, ki so žrtve nasilja. Izvedensko mnenje specialistke klinične psihologije B. B. začasnemu neizvajanju stikov smiselno pritrjuje. V njem je opozorjeno na očetove nekontrolirane grožnje mami in otrokom, na odsotnost navezovanja stikov z otroki ob posebnih priložnostih in odsotnost njegove pobude za stike ter kršitve izrečenih ukrepov. Tudi želja otrok je, da z očetom stikov nimajo. V njih prevladuje negativen odnos do očeta. Še vedno izražajo strah pred nasiljem in so travmatizirani zaradi preteklih dogodkov. V takšnih okoliščinah bi sprejeta odločitev, pa čeprav predstavlja najbolj oddaljeno možno obliko stikovanja, lahko predstavljala vsakokratno ponovno viktimizacijo. Tudi v ustni predstavitvi mnenja je izvedenka poudarila, da ne podpira nikakršnih stikov. Pisni kontakt je bil naveden zgolj kot možnost, ki pa – kot je bilo že zgoraj izpostavljeno – glede na preteklo nasilno zgodovino, ki so ji bili izpostavljeni otroci, v tem trenutku (še) ne pride v poštev.

10. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in ob upoštevanju močne travmatiziranosti otrok, na katero opozarja izvedenka, izhaja pa tudi iz ocen/mnenj CSD, pritožbi ugodilo ter odločitev spremenilo tako, da se stiki začasno ne izvajajo (161. člen DZ in peta alineja 358. člena ZPP v povezavi z 42. členom ZNP-1).

11. O stroških pritožbenega postopka v zvezi z začasno odredbo v tej fazi postopka ni mogoče odločati. Sodišče prve stopnje bo o njih odločilo po kriteriju iz drugega odstavka 55. člena ZNP-1, ki ga je mogoče celovito upoštevati le ob sprejemu končne odločitve, ne pa glede na uspeh, pomen za stranke in procesno ravnanje strank ob posameznem procesnem dejanju.

1 Ob petkih po dve uri. 2 Rojstni dan, konec šolskega leta, prazniki.