Jedro

Zoper sklep, s katerim višji sodnik zavrže nerazumljivo oziroma nepopolno zahtevo za izločitev, je dovoljena posebna pritožba.

Po določbi prvega odstavka 73. člena ZPP o izločitvah res odloča predsednik sodišča, vendar za prepozne, nerazumljive, nepopolne ali nedovoljene zahteve za izločitev šesti odstavek 72. člena ZPP določa, da jih zavrže s sklepom predsednik senata.

Izrek

I.Pritožba tretjega toženca A. A. se zavrže.

II.Pritožba B. B. se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Tretji toženec A. A. in B. B. sta v pritožbenem postopku zahtevala izločitev višje sodnice C. C.. Predsednik senata, višji sodnik D. D., je njuno zahtevo zavrgel kot nepopolno z utemeljitvijo, da za izločitev nista navedla konkretnih okoliščin, ki vzbujajo dvom o nepristranskosti, ampak le pavšalne očitke glede sodničinega laganja in krivega pričanja ter svoje nestrinjanje z njenimi predhodnimi odločitvami.

2.Zoper sklep sta se pritožila tretji toženec in B. B.. Navajata, da bi moral izpodbijani sklep po prvem odstavku 73. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) izdati predsednik Višjega sodišča v Ljubljani in ne predsednik senata. Ob tem se sklicujeta na 9. točko sklepa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije Cp 42/2023 z dne 20. 12. 2023. Izločitev sodnice utemeljujeta z očitkom, da je v zadevi II Cp 1947/2021 lagala in podala krivo pisno navedbo glede vrednosti in namembnosti spornih nepremičnin ter da preprečuje vpis veljavne oporoke A. B. v zemljiško knjigo.

3.Po ustaljeni sodni praksi je zoper sklep, s katerim višji sodnik zavrže nerazumljivo oziroma nepopolno zahtevo za izločitev, dovoljena posebna pritožba.

4.Pritožba tretjega toženca A. A. je prepozna, pritožba B. B. pa ni utemeljena.

Glede nepravočasnosti pritožbe tretjega toženca A. A.

5.Drugi odstavek 363. člena ZPP določa, da se stranke smejo pritožiti v petnajstih dneh od vročitve prepisa sklepa, če ni v tem zakonu določen kakšen drug rok.

6.Sklep sodišča druge stopnje o zavrženju zahteve dedičev za izločitev višje sodnice C. C. je bil B. B. vročen 16. 1. 2025. V pravnem pouku je bilo izrecno navedeno, da se pritožba lahko vloži v petnajstih dneh od vročitve prepisa sklepa. A. A. je pritožbo vložil 17. 2. 2025 neposredno na Višje sodišče v Ljubljani. Glede na to, da se je rok za pritožbo iztekel dne 31. 1. 2025, je sodišče druge stopnje njegovo pritožbo prejelo prepozno. Iz tega razloga je Vrhovno sodišče pritožbo A. A. zavrglo kot prepozno (1. točka 365. člena ZPP).

Glede neutemeljenosti pritožbe B. B.

7.Pritožnica navaja, da o izločitvi višjega sodnika odloča predsednik višjega sodišča. Vrhovno sodišče je že v zadevah Cp 5/2019 z dne 31. 1. 2019 in Cp 10/2019 z dne 16. 5. 2019 povedalo, da po določbi prvega odstavka 73. člena ZPP o izločitvah res odloča predsednik sodišča, vendar za prepozne, nerazumljive, nepopolne ali nedovoljene zahteve za izločitev šesti odstavek 72. člena ZPP določa, da jih zavrže s sklepom predsednik senata. Čeprav je tudi odločanje o formalnih predpostavkah za vsebinsko obravnavanje tesno povezano z odločanjem o izločitvi, se je zakonodajalec za tako možnost odločil iz razlogov ekonomičnosti postopka, pravilnost odločitve pa prepustil pritožbeni presoji (praviloma skupaj s končno odločbo). Ob tem velja pritožnici odgovoriti, da njeno sklicevanje na zadevo Cp 42/2023 z dne 20. 12. 2023 (ko predsednik senata še ni bil določen) ni primerno, ker je v obravnavani zadevi predsednik senata že določen.

8.Vrhovno sodišče pritrjuje oceni predsednika senata, da je bila zahteva B. B. za izločitev višje sodnice nerazumljiva in nepopolna. Stranka lahko zahteva izločitev sodnika, ki postopa v zadevi (prvi in tretji odstavek 72. člena ZPP), pri čemer mora navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo (četrti odstavek 72. člena ZPP). Ker B. B. v zahtevi za izločitev višje sodnice C. C., razen pavšalnega očitka o laganju in krivem sojenju sodnice, ni navedla nobenih konkretnih okoliščin in dokazov, s katerimi bi utemeljila svojo zahtevo za izločitev iz razloga po 6. točki 70. člena ZPP, gre za nerazumljivo in nepopolno zahtevo za izločitev, ki je ni mogoče obravnavati vsebinsko. Zato je bila zahteva za njeno izločitev pravilno zavržena kot nepopolna in nerazumljiva, ne da bi ji bila prej vrnjena v dopolnitev oziroma popravo, saj se za zahtevo za izločitev določbe 108. člena ZPP ne uporabljajo (peti odstavek 72. člena ZPP).

9.Z zavrženjem zahteve za izločitev višje sodnice torej procesna pravila niso bila kršena. Izpodbijana odločitev je v celoti procesnopravnega značaja, zato materialno pravo ni moglo biti uporabljeno zmotno, kot uveljavlja pritožnica. Pritožničina pritožba je torej neutemeljena, zato jo je Vrhovno sodišče zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

-------------------------------

1Glej npr. sklepe VS RS Cp 14/2017 z dne 15. 1. 2018 ter Cp 1/2018 z dne 7. 2. 2018 in druge.

2Glej tudi zadevo VS RS Cp 42/2023 z dne 20. 12. 2023, 7. točka.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 70, 70-6, 72, 72/1, 72/3, 72/4, 72/5, 72/6, 108, 363, 363/2, 365-1, 365-2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.