Jedro

Upravičenec do podpore je proizvajalec električne energije v proizvodni napravi OVE, ki izpolnjuje pogoje za dodelitev podpore. Upravičen proizvajalec pa je lastnik ali s soglasjem lastnika upravljavec proizvodne naprave OVE. Ker se v primeru prodaje proizvodne naprave spremeni upravičenec, pomeni, da se s tem spremeni nosilec pravic in obveznosti. Agencija za energijo odloči o dodelitvi podpore z odločbo v upravnem postopku na zahtevo vlagatelja. V primeru spremembe lastništva proizvodne naprave, tožnik ne vstopa v pravice in obveznosti prodajalca v odnosu do Agencije. Glede njegove vloge in položaja glede dodelitve podpore je potrebno v celoti odločati v novem postopku, v katerem je treba ugotoviti ali vlagatelj izpolnjuje predpisane pogoje Izpeljati je treba nov upravni postopek o dodelitvi podpore na podlagi vloge novega lastnika proizvodne naprave. V primeru menjave lastništva proizvodne naprave Agencija v upravnem postopku ugotavlja ali novi lastnik izpolnjuje predpisane pogoje za dodelitev zahtevane podpore. Pravica do podpore tako ni vezana na proizvodno napravo OVE, kot deklaracija za proizvodno napravo, temveč je vezana na proizvajalca. S prenosom lastništva na proizvodni napravi pa tudi ni prišlo do avtomatskega vstopa (novega) lastnika v podporno shemo oz. ne gre za „kontinuiteto podpore“.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Agencija za energijo (v nadaljevanju Agencija) tožniku kot proizvajalcu električne energije za električno energijo, proizvedeno v proizvodni napravi A., dodelila podporo kot finančno pomoč za tekoče poslovanje (točka 1 izreka). Obravnavana proizvodna naprava se uvršča med sončne elektrarne. Kot energent izkorišča sončno energijo. Nazivna električna moč proizvodne naprave je 179,01 kW. Številka Prevzemnega prodajnega mesta je 04-000257282. Proizvodna naprava se uvršča v razred referenčnih stroškov 3.1 Referenčni stroški fotovoltaičnih proizvodnih naprav, ki so postavljene na stavbah in Velikostni razred proizvodne naprave Mala, opredeljenih za leto 2011. Merilno mesto na proizvodni napravi za evidentiranje količine neto proizvedene električne energije, ki je upravičena do podpore iz točke 1 izreka, je Prevzemno-prodajno mesto (točka 2 izreka). Podpora se dodeli za obdobje do vključno decembra 2026, ki začne teči z dnem začetka zagotavljanja podpore, določenim v pogodbi o zagotavljanju podpore (točka 3 izreka). Sprememba načina zagotavljanja podpore se lahko zahteva najprej po dveh letih, nadaljnje spremembe pa vsaka tri leta prejemanja podpore (točka 4 izreka). Tožnik je dolžan v primeru prejema kakršnih koli pomoči za proizvodno napravo, ki se lahko štejejo za subvencijo, takoj obvestiti Agencijo o prejemu sredstev. Agencija bo po prejemu obvestila o prejetju sredstev dopolnila 2. točko izreka te odločbe (točka 5 izreka). V postopku niso nastali posebni stroški (točka 6 izreka).

Iz obrazložitve je razvidno, da je Agencija 23. 9. 2014 prejela vlogo in 22.10. 2014 dopolnitev vloge tožnika kot novega lastnika obravnavane proizvodne naprave za dodelitev podpore električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (v nadaljevanju OVE), ki se izvaja kot finančna pomoč za tekoče poslovanje iz druge alineje šestega odstavka 372. člena Energetskega zakona (v nadaljevanju EZ-1) in druge alineje drugega odstavka 5. člena Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (v nadaljevanju Uredba). Slednja se na podlagi drugega odstavka 554. člena EZ-1 uporablja do uveljavitve novih podzakonskih predpisov. Tožnik ima za proizvodno napravo OVE veljavno deklaracijo 135-05-0547/0627/2011. Vlogi je priložil izjavo, da ni prejel drugih subvencij (15. člen Uredbe) in navedel merilna in registrirna mesta. Izpolnjeni so vsi pogoji iz tretjega odstavka 16. člena Uredbe za dodelitev zaprošene podpore. Proizvodna naprava se uvršča v velikostni razred Mala iz 4. člena Uredbe ter v razred referenčnih stroškov, kot je navedeno. Uvrstitev naprave je podlaga za določitev vrednosti podpore. Proizvodna naprava se skladno s prvim in drugim odstavkom 9. člena Uredbe uvršča med pretežno nove proizvodne naprave, pri katerih se podpora zagotavlja do izteka 15 let od pričetka obratovanja. Na podlagi drugega odstavka 9. člena Uredbe se za določitev starosti naprave šteje začetek proizvodnje električne energije, ki je bil v danem primeru 8. 12. 2011 (datum prvega priklopa) Zaradi navedenega je na podlagi prvega odstavka 9. člena Uredbe podpora tožniku dodeljena za obdobje do vključno decembra 2026, ki prične teči z dnem začetka zagotavljanja podpore, določenim v pogodbi o zagotavljanju podpore, ki jo skleneta Center za podpore in tožnik na podlagi te odločbe.

Tožnik v tožbi navaja, da je do izdaje izpodbijane odločbe prišlo izključno zaradi spremembe lastništva obravnavane proizvodne naprave na podlagi prodaje. Tehnične in druge lastnosti te proizvodne naprave, ki izhajajo iz njene deklaracije, pa so ostale enake. Agencija je nesporno ugotovila, da je bila obravnavna proizvodna naprava na distribucijsko omrežje priklopljena 8. 12. 2011. Prvotni lastnik je ob pridobitvi odločbe o dodelitvi podpore pridobil podporo za obdobje 180 mesecev (vključno z dnem 1. 5. 2012 do 30. 4. 2027). Prvotna odločba je bila razveljavljena 30. 9. 2014, do tega dne je izkoristil prvotni lastnik 29 mesecev podpore. V skladu s pogodbo z B. d.o.o., ki jo je tožnik sklenil, ima tožnik pravico do podpore od 1. 11. 2014 do 31. 12. 2026. Naprava je upravičena do 146 mesecev podpore in je prikrajšana za 5 mesecev podpore. To pomeni, da bi se podpora morala dodeliti do 30. 11. 2028. Agencija je s tem neupravičeno posegla v že pridobljene pravice in napačno uporabila določbe 2. člena in 9. člena Uredbe. Pri tem navaja primer (za C.), ko naj bi Agencija posegla v prvotno odločbo na način, da je ugotovila zgolj spremembo imetnika naprave, vse ostale pravice pa so ostale nespremenjene.

V obravnavanem primeru je prišlo le do spremembe lastnika proizvodne naprave in ne tudi do sprememb lastnosti proizvodne naprave OVE, ki je nespremenjena, tudi sam priklop je ostal nespremenjen. Deklaracija zaradi spremembe lastništva ni prenehala veljati, temveč se je le spremenila v delu proizvajalca. Sklicuje se na določbe 9. člena in 16. člena Uredbe, deveti odstavek 372. člena in tretji odstavek 374. člena EZ-1 ter 16. člen Pravil za delovanje Centra za podpore, ki jih citira. V primeru spremembe lastništva je potrebno prvotno odločbo zgolj spremeniti in ne razveljaviti. Tožnik je z nakupom proizvodne naprave vstopil v pravice, ki jih je proizvodna naprava že pridobila na podlagi prvotne odločbe do podpore. Te pravice zaradi razveljavitve odločbe prvotnega lastnika niso prenehale. Sprememba lastništva naprave ne daje pravne podlage Agenciji, da bi lahko posegla v starost elektrarne. Nakup naprave ni povzročil sprememb tehničnih lastnosti proizvodne naprave. Tožena stranka je nezakonito in neutemeljeno posegla v obdobje trajanja podpore. Tožnik pa je tudi izgubil podporo v vmesnem obdobju od dneva razveljavitve odločbe prvotnega lastnika, družbe D. d.o.o. (30. 9. 2014) do izdaje izpodbijane odločbe (27. 10. 2014). Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne Agenciji v ponoven postopek oz. podrejeno, da izpodbijano odločbo spremeni tako, da se podpora dodeli za obdobje 151 mesecev, ki začne teči z dnem začetka zagotavljanja podpore, določenim v pogodbi o zagotavljanju podpore. V obeh primerih pa naj sodišče toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je 1. 9. 2014 prejela obvestilo tožnika o menjavi lastništva proizvodne naprave OVE. V primeru spremembe lastništva se deklaracija, ki je podeljena napravi ne spremeni, ampak se na njeni hrbtni strani evidentira sprememba lastnika. Posledično je Agencija prejšnjemu lastniku, proizvajalcu, družbi D. d.o.o. 30. 9. 2014 na podlagi 374. člena EZ-1 razveljavila odločbo o dodelitvi podpore. Do podpore je po Uredbi upravičen samo lastnik ali najemnik proizvodne naprave. Novi lastnik pa mora enakopravno, kot vsi ostali lastniki proizvodnih naprav, ki prejemajo podporo, Agenciji izkazati, da izpolnjuje predpisane pogoje za dodelitev podpore. Agencije je po razveljavitvi odločbe prejšnjemu lastniku, tožniku kot novemu proizvajalcu na podlagi nove vloge z dne 27. 10. 2014 izdala izpodbijano odločbo. V zvezi z zadevo, ki jo tožnik primeroma navaja, tožena stranka pojasni, da se pred Upravnim sodiščem RS vodi spor v zadevi I U 1151/2014 zaradi prekoračitev pooblastil Ministrstva za infrastrukturo in prostor, ki še ni končan. Do spremembe odločbe pride lahko le, če ostane prejemnik podpore isti, pa se zaradi spremenjenih okoliščin npr. spremeni obseg pravic. To pa ni tak primer. V pravnomočno odločbo pa je mogoče poseči le na način in po postopku, določenim v zakonu. Navaja določbo tretjega odstavka 374. člena EZ-1. V zakonu ni podlage za spremembo odločbe, če bi se spremenil upravičenec. V primeru novega upravičenca gre za popolnoma nov postopek, saj se spremeni stranka, ki še ni bila nosilec pravic in obveznosti iz tega naslova. Pri odločanju po novi vlogi je Agencija dolžna upoštevati tudi določbe Uredbe glede starosti proizvodne naprave. Kot nova se lahko šteje le tista, ki še ni bila vključena v sistem podpor in od njene priključitve na to omrežje do vložitve popolne vloge za podporo ni preteklo več kot leto dni. Obravnavana proizvodna naprava se uvršča v skladu s prvim in drugim odstavkom 9. člena Uredbe med pretežno nove proizvodne naprave. Tožniku tudi ni poseženo v že pridobljene pravice, saj novi lastnik iz naslova prejemanja podpore še ni pridobil nobenih pravic.

Tožnik v pripravljalnih vlogah spreminja vrstni red postavljenih zahtevkov ter navaja, da prodaja proizvodne naprave ne more vplivati na starost naprave. Gre za singularno pravno nasledstvo. Tožnik je z nakupom proizvodne naprave OVE vstopil v vse pridobljene pravice do podpore, ki jih je imel prvotni lastnik te naprave. Vse tehnične in ostale lastnosti proizvodne naprave se s spremembo lastništva niso v ničemer spremenile. Tožena stranka napačno razlaga drugi odstavek 9. člena Uredbe, saj se določba nanaša na proizvodne naprave, ki so že obratovale, še preden so bile priključene na omrežje sistemskega operaterja. V danem primeru pa gre za drugačno situacijo. Tožnik kot singularni naslednik proizvodne naprave bi moral biti prejemnik podpore v enakem trajanju, torej 180 mesecev, zmanjšano za obdobje že prejete podpore, ki jo je prejel prvotni lastnik. Neutemeljeno je tudi sklicevanje tožene stranke na 158. člen Ustave RS, saj pravno podlago za spremembo odločbe predstavlja tretji odstavek 374. člena EZ-1. Neutemeljen je ugovor tožene stranke, da je odločbo o dodelitvi podpore prvotnemu lastniku mogoče le razveljaviti (učinek ex nunc), ne pa tudi odpraviti (učinek ex tunc). Po mnenju tožnika določbi prvega odstavek 9. člena Uredbe in 374. člen EZ-1 predstavljata pravno podlago za spremembo odločbe v primeru spremembe imetnika naprave oz. singularnega nasledstva. Zakon tudi ne določa pogoja, da je sprememba odločbe možna le, če je subjekt ostal isti. V zvezi z opredelitvijo proizvodne naprave kot nove oz. pretežno nove se tožnik sklicuje na 18. alinejo 2. člena Uredbe, ki jo citira. Obravnavana naprava je dobila podporo v roku 1 leta od priključitve na distribucijsko omrežje, torej je o njeni starosti že odločeno.

Tožena stranka v odgovoru na pripravljalne vloge tožnika prereka vse navedbe tožnika in vztraja pri svojih dosedanjih navedbah. Pri menjavi lastništva proizvodne naprave Agencija preverja ali novi lastnik izpolnjuje predpisane pogoje za dodelitev podpore, kot določata EZ-1 in Uredba. Na dolžino obdobja prejemanja podpore vpliva opredelitev ali gre za novo ali pa za pretežno novo proizvodno napravo. Ker je prejšnji lastnik proizvodne naprave že prejemal podporo, se obravnavana proizvodna naprava, glede na definicijo v 14. alineji 2. člena Uredbe uvršča med pretežno nove proizvodne naprave. Od prve priključitve te proizvodne naprave na omrežje do vložitve popolne vloge tožnika za dodelitev podpore je preteklo več kot eno leto. Pravica do podpore ni vezana na proizvodno napravo, kot je deklaracija za napravo, marveč je vezana na proizvajalca, torej lastnika oz. najemnika proizvodne naprave. V zakonu pa ni zaslediti določbe, ki bi Agenciji dala pravno podlago za spremembo odločbe v primeru spremembe upravičenca do podpore.

Tožba ni utemeljena.

Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se z razlogi tožene stranke strinja in jih na podlagi drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v izogib ponavljanju posebej ne navaja, glede tožbenih navedb pa sodišče dodaja: Med strankama je sporno ali je tožena stranka pravilno in zakonito odločila o vlogi tožnika kot proizvajalca električne energije za dodelitev podpore električne energije v obliki finančne pomoči za tekoče poslovanje za proizvedeno električno energijo v obravnavani proizvodni napravi OVK. Pri tem je sporno zlasti obdobje, za katerega je tožena stranka tožniku dodelila podporo oz. ugotovljena starost obravnavane proizvodne naprave. V zadevi ni sporno, da je bila prejšnjemu lastniku proizvodne naprave, družbi D. d.o.o., na podlagi odločbe Agencije 136-05-0547/0627/2011/0156/2012 z dne 5. 4. 2012 dodeljena podpora električni energiji za obdobje 180 mesecev, ki je začela teči z dnem začetka zagotavljanja podpore, določenem v pogodbi o zagotavljanju podpore (od 1. 5. 2012 do 30. 4. 2027). Tožniku, kot novemu lastniku proizvodne naprave, je dodeljena podpora za obdobje do vključno decembra 2026, čemur tožnik ugovarja in meni, da je prikrajšan za 5 mesecev podpore.

Ugovor tožnika, da je v primeru prodaje proizvodne naprave, ker gre za singularno pravno nasledstvo, tožnik kot kupec z nakupom vstopil v vse pridobljene pravice do podpore, ki jih je imel prejšnji lastnik te naprave, po presoji sodišča ni utemeljen. Upravičenec do podpore je proizvajalec električne energije v proizvodni napravi OVE, ki izpolnjuje pogoje za dodelitev podpore (zadnja alineja 2. člena Uredbe). Upravičen proizvajalec pa je lastnik ali s soglasjem lastnika upravljavec proizvodne naprave OVE (16. člen Uredbe). Ker se v primeru prodaje proizvodne naprave spremeni upravičenec, pomeni, da se s tem spremeni nosilec pravic in obveznosti. Agencija odloči o dodelitvi podpore z odločbo v upravnem postopku na zahtevo vlagatelja (prvi odstavek 374. člena EZ-1). Zato nima prav tožnik, ko meni, da je z nakupom proizvodne naprave OVE vstopil v pravice in obveznosti prejšnjega lastnika. Slednjemu je bila odločba o podpori električni energiji razveljavljena, zaradi spremenjenih okoliščin na podlagi tretjega odstavka 374. člena EZ-1, kar pa ni predmet tega spora. V primeru spremembe lastništva proizvodne naprave, kot v obravnavanem primeru, po presoji sodišča tožnik ne vstopa v pravice in obveznosti prodajalca v odnosu do Agencije. Glede njegove vloge in položaja glede dodelitve podpore je po presoji sodišča potrebno v celoti odločati v novem postopku, v katerem je treba ugotoviti ali vlagatelj izpolnjuje predpisane pogoje (tretji odstavek 16. člena Uredbe). Tudi po presoji sodišča je zato treba izpeljati nov upravni postopek o dodelitvi podpore na podlagi vloge novega lastnika proizvodne naprave. V primeru menjave lastništva proizvodne naprave Agencija v upravnem postopku ugotavlja ali novi lastnik izpolnjuje predpisane pogoje za dodelitev zahtevane podpore, skladno z 372. členom EZ-1 in Uredbo, ki se na podlagi drugega odstavka 554. člena EZ-1 uporablja do izdaje nove uredbe. V EZ-1 ni podlage za dodelitev podpore novemu lastniku proizvodne naprave brez odločanja v upravnem postopku. Kolikor pa tožnik meni, da bi bila tožena stranka dolžna zgolj spremeniti odločbo glede upravičenca, ne da bi izpeljala celotni postopek, takšno njegovo stališče ni pravilno, saj za to ni podlage v EZ-1. Materialni predpis ne določa, da bi tožnik lahko vstopil v pravice in obveznosti prejšnjega lastnika kot njegov singularni naslednik. Zato je treba v upravnem postopku na novo določiti pravice in obveznosti tožnika kot stranke v tem postopku. Na podlagi dejstev, ugotovljenih v postopku, izda organ, ki je pristojen za odločanje, odločbo o zadevi, ki je predmet postopka (207. člen ZUP). Zato je neutemeljen tožnikov ugovor glede kršitve določb postopka in nepravilne uporabe materialnega prava. Agencija pa mora po uradni dolžnosti ves čas preverjati ali prejemnik podpore izpolnjuje vse pogoje za pridobitev podpore in odpraviti, spremeniti ali razveljavi odločbo o dodelitvi podpore, če zaradi spremenjenih okoliščin prejemnik ni upravičen do podpore ali je upravičen v drugačni višini (tretji odstavek 374. člena EZ-1).

Agencija z izpodbijano odločbo po presoji sodišča ni posegla v „pridobljene“ pravice tožnika, kot meni tožnik. Tožnik kot novi lastnik obravnavane proizvodne naprave iz naslova prejemanja podpore do izdaje izpodbijane odločbe ni pridobil še nobenih pravic do podpore. Nosilec pravic in obveznosti iz tega naslova je bil prejšnji lastnik, ki mu je bila odločba o dodelitvi podpore po prodaji proizvodne naprave razveljavljena v skladu s tretjim odstavkom 374. člena EZ-1. Tožnik je na podlagi prodajne pogodbe postal lastnik proizvodne naprave, ki je že bila vključena v podporno shemo in z nakupom predmetne proizvodne naprave pridobil zgolj upravičenje do vložitve zahtevka za pridobitev podpore za obravnavano proizvodno napravo, kot je to pravilno pojasnila tožniku že tožena stranka.

Zato tudi nima prav tožnik, ko meni, da toženi stranki pri dodelitvi podpore tožniku v obravnavnem primeru ni bilo treba ugotavljati starosti proizvodne naprave OVE, od katere je odvisen tudi čas prejemanja podpore. Po že povedanem je tožena stranka v upravnem postopku dolžna ugotoviti vse relevantne okoliščine, ki vplivajo na odločitev, kamor sodi nedvomno tudi ugotovitev starosti proizvodne naprave. Tožena stranka je pojasnila na kakšen način je ugotovila starost v tej zadevi obravnavane naprave, kar se da preizkusiti. Pri tem se je sklicevala tudi na pravilno pravno podlago. Razlogi tožnika, da gre za novo napravo, pa niso utemeljeni. Starost proizvodne naprave je tožena stranka ugotavljala po stanju v času odločanja v upravnem postopku po popolni vlogi tožnika. Na dolžino obdobja prejemanja podpore vpliva zlasti opredelitev ali gre za novo ali pa za pretežno novo proizvodno napravo. Na podlagi 14. alineje 2. člena Uredbe je nova proizvodna naprava tista proizvodna naprava OVE, ki še ni bila vključena v sistem podpor po tej Uredbi in od njene priključitve na omrežje do vložitve popolne vloge ni preteklo več kot eno leto. Pretežno nova proizvodna naprava pa je tista proizvodna naprava OVE, pri kateri od začetka proizvodnje električne energije do vložitve vloge za upravičenost do podpore ni minilo več kot 15 let (18. alineja 2. člena Uredbe.) Pravilno je tožena stranka uporabila tudi določbo 9. člena Uredbe. Do pridobitve podpor so upravičene nove in pretežno nove proizvodne naprave OVE, ki imajo veljavno deklaracijo za proizvodno napravo in izpolnjujejo pogoje iz tretjega odstavka 16. člena Uredbe. Podpore se zagotavljajo petnajst (15) let oz. pri pretežno novih proizvodnih napravah OVE tudi krajši čas, ki pomeni razliko med petnajstimi (15) leti in dejansko starostjo proizvodne naprave OVE. Trajanje zagotavljanja podpor se določi v odločbi o dodelitvi podpore (prvi odstavek 9. člena Uredbe). Po drugem odstavku 9. člena Uredbe se med drugim za določitev starosti naprave OVE kot začetek proizvodnje električne energije v proizvodni napravi šteje datum izdaje uporabnega dovoljenja za obratovanje oz. datum opravljenega prvega priklopa na elektroenergetsko omrežje sistemskega operaterja distribucijskega omrežja. Slednje je bilo v obravnavanem primeru 8. 12. 2011, kar izhaja iz 2. točke Pogodbe št. 4/257282 o dostopu proizvajalca do distribucijskega omrežja, sklenjene 9. 12. 2011 med E. d.d. in prejšnjim lastnikom, D. d.o.o. Zato je tudi po presoji sodišča tožniku podpora pravilno dodeljena za obdobje do vključno decembra 2026, saj se proizvodna naprava A. skladno s prvim in drugim odstavkom 9. člena Uredbe uvršča med pretežno nove naprave, kot pravilno ugotavlja tudi tožena stranka. Dejansko stanje glede starosti proizvodne naprave je pravilno ugotovljeno. Zato je tožnik upravičen do prejemanja podpore do vključno decembra 2026, kar predstavlja razliko med petnajstimi (15) leti in dejansko starostjo proizvodne naprave, ki se šteje od priključitve na omrežje decembra 2011. Iz že povedanega namreč izhaja, da pravica do podpore ni vezana na proizvodno napravo OVE, kot deklaracija za proizvodno napravo, temveč je vezana na proizvajalca. S prenosom lastništva na proizvodni napravi pa tudi ni prišlo do avtomatskega vstopa (novega) lastnika v podporno shemo oz. ne gre za „kontinuiteto podpore“, kot zmotno meni tožnik.

Neutemeljen je tudi tožnikov ugovor neenakega obravnavanja. Primer, ki se nanj sklicuje tožnik, ki naj bi kazal na drugačno stališče od stališča tožene stranke, se vodi pred tem sodiščem pod opr. št. I U 1151/2014. Po navedbah tožene stranke iz odgovora na tožbo se upravni spor v navedeni zadevi vodi zaradi prekoračitve pooblastila Ministrstva za infrastrukturo in prostor, ki pa je še v teku, zato sodišče tožnikovemu stališču ne more pritrditi.

Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče v postopku pred njeno izdajo pa tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo. Po povedanem tudi ni podlage za odločanje v sporu polne jurisdikcije (65. člen ZUS-1).

Sodišče je o zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, saj relevantne okoliščine v zadevi niso sporne.

Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.