Jedro

O primernosti zakonske določbe, ki ne dovoljuje materi, ki je predčasno rodila dvojčka, podaljšane odsotnosti še za 6 mesecev, sodišče ne odloča.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka priznala tožeči stranki pravico do začasne zadržanosti z dela zaradi nege otrok, od 23.9. do 23.10.1993. V tožbi tožeča stranka navaja, da se njena zahteva oziroma prošnja ni nanašala na bolniški stalež zaradi nege otrok, ampak na podaljšanje porodniškega dopusta za čas predčasnega poroda oziroma za čas, ki sta ga dvojčici morali preživeti v inkubatorjih. Nadalje navaja, da je krivična zakonska ureditev, po kateri dobi mati, ki rodi dvojčke, za drugega otroka samo 3 mesece porodniškega dopusta in se porodniški dopust ne sme podaljšati zaradi predčasnega poroda.

V odgovoru na tožbo tožena stranka navaja, da ni pristojna za izdajo odločbe v zadevi porodniškega dopusta. V sporni zadevi je zdravniška komisija druge stopnje ocenila, da ne gre za nenadno poslabšanje zdravstvenega stanja (npr. rak, poškodbe, levkemija) ampak, da gre za težave, ki so nastopile ob rojstvu in da je zdravstveno stanje otrok takšno, da se tožeči stranki izjemoma odobri zadržanost od dela za dobo enega meseca.

Tožba ni utemeljena.

Izpodbijana odločba temelji na 3. odstavku 30. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 9/92 in 13/93), po katerem lahko na predlog zdravniške komisije I. stopnje zdravniška komisija II. stopnje izjemoma podaljša trajanje pravice do nadomestila osebnega dohodka za nego otroka, in sicer v primerih, ko je taka odsotnost potrebna zaradi nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja otroka oziroma v drugih izjemnih primerih. Taka odsotnost ne more biti daljša od 6 mesecev. V konkretnem primeru je zdravniška komisija II. stopnje ocenila na podlagi zdravstvene dokumentacije, da trenutno ni medicinskih razlogov za odobritev zadržanosti z dela zaradi nege bolnih otrok za 6 mesecev, ker ne gre za nenadno poslabšanje zdravstvenega stanja ali za poškodbe. Odobrila je bolniški stalež za dobo enega meseca, ker so obstajale določene medicinske komplikacije glede zdravstvenega stanja otrok. Po oceni sodišča so razlogi podaljšanja bolniškega staleža izjemoma za en mesec tako v izvidu, ugotovitvi in mnenju z dne 9.9.1993 kakor tudi v izpodbijani odločbi zadovoljivo obrazloženi, tako da sodišče nima pomislekov o zakonitosti izpodbijane odločbe.

Na tožbeno navedbo, da je tožeča stranka uveljavljala pravico do podaljšanega porodniškega dopusta in ne pravico zaradi nege in varstva otrok, sodišče ugotavlja, da je iz pregleda upravnih spisov razvidno, da je postopek stekel na predlog pediatra in ne na predlog tožeče stranke tako kot navaja sama, in to postopek za podaljšanje odsotnosti z dela materi zaradi bolnih dvojčkov za dobo do 6 mesecev. Pristojna zdravniška komisija II. stopnje je na podlagi zdravstvene dokumentacije ocenila, da je upravičena izjemoma zadržanost z dela do enega meseca.

Glede tožbenih navedb o krivičnem zakonu, ki ne dovoljuje materi, ki je predčasno rodila dvojčka sodišče pripominja, da o primernosti zakonskih določb ne more dajati ocen, ker je to stvar zakonodajalca, torej tistega, ki je zakon sprejel. V upravnem spisu je tudi vloga, ki jo je tožeča stranka naslovila na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve z dne 11.10.1993 in na katero še ni dobila odgovora. Sodišče meni, da lahko tožeča stranka še vedno zahteva izdajo odločbe, s katero bo dobila odgovor ali ji ta pravica gre ali ne.

Sodišče je tožbo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih kot neutemeljeno zavrnilo. Zakon o upravnih sporih je sodišče smiselno uporabilo kot predpis Republike Slovenije skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/1/94).