Jedro

Po tretjem odstavku 158. člena ZGO-1 se v primeru gradnje, za katero je bil izrečen inšpekcijski ukrep zaradi nedovoljene gradnje, pa je ta že priključena na določeno vrsto gospodarske javne infrastrukture, z odločbo naloži upravljavcu te infrastrukture, da izvrši odklop. Na drugačno odločitev ne morejo vplivati tožničine navedbe o nujnosti priklopa objekta na električno omrežje, ker s soprogom v njem občasno prebivata. Z inšpekcijsko odločbo ji je bilo namreč že leta 2009 odrejeno, da mora objekt, ki je nelegalna gradnja, odstraniti v 12 mesecih in vzpostaviti prejšnje stanje, hkrati pa je bila s 3. točko izreka prepovedana tudi njegova uporaba. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da je ta odločba postala pravnomočna že 7. 5. 2009, čemur tožnica v tožbi ne ugovarja.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo A. d. d. odredila, da v treh mesecih izvede odklop objekta na zemljišču s parc. št. 1683/3 k. o. ..., s hišno številko ..., last tožnice od električnega omrežja. V obrazložitvi navaja, da je gradbeni inšpektor v 3. točki izreka odločbe št. 06122-378/2009-10-8001 z dne 24. 4. 2009, ki jo je izdal zaradi nelegalne gradnje, odredil prepoved izvedbe komunalnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture. Organ ugotavlja, da je nelegalni objekt že priključen na električno omrežje, zato so za izdajo te odločbe izpolnjeni pogoji iz 158. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1).

Upravni organ druge stopnje je v pritožbenem postopku odpravil del izreka, ki se nanaša na zavezanca za izvršitev odklopa tako, da je za zavezanca določil B. d. d. Iz obrazložitve je razvidno, da prvostopenjske odločbe v preostalem delu ni odpravil, ker je po njegovi presoji odločitev pravilna in zakonita, pritožbene ugovore pa je zavrnil kot neutemeljene in pojasnil, da izpodbijani ukrep temelji na tretjem odstavku 158. člena ZGO-1. Tožnica se z navedeno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da bi z odklopom počitniško stanovanjskega objekta od električnega omrežja nastala nepopravljiva škoda tako za njo kot za okolje, poleg tega naj bi bil odrejeni ukrep neživljenjski, nelogičen, nedopusten, nezakonit in protiustaven. Navaja, da bi bila v primeru odklopa potrebna vložitev začasnega ukrepa ponovnega priklopa, ker naj bi bil električni tok življenjsko nujen in potreben za zdravje in življenje dveh bolnih in onemoglih ostarelih oseb, ki v objektu občasno preživljata starost, se zdravita in rekreirata. Z izdajo izpodbijane odločbe naj bi bile kršene tudi njene temeljne ustavno zagotovljene pravice. Uvedba postopka 6. 4. 2009 naj bi bila nezakonita, saj naj bi prekršek v več kot 20 letih absolutno zastaral, poleg tega naj bi leta 1988, ko je bil objekt zgrajen, veljali drugačni občinski plani. Sklicuje se na informacijo, po kateri naj bi bil že izdelan in sprejet dolgoročni občinski plan, po katerem je njen objekt vključen v zazidljivo območje vaškega naselja, in poudarja, da je postopek legalizacije objekta v zaključni fazi. Pripominja, da več kot 23 let stara gradnja ne ogroža in ne kazi okolice, da nikogar ne moti pri uživanju posesti in da je bila legalno priključena na električno omrežje. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo razveljavi, upravnemu organu pa naloži, naj ustavi nadaljnje aktivnosti v zvezi z izvršbo, predvsem z izvršbo odklopa objekta zidanice od električnega omrežja.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Prvostopenjski upravni organ se pri utemeljevanju pravne podlage za izpodbijano odločitev napačno sklicuje na prepovedi iz prvega odstavka 158. člen ZGO-1, ki jih inšpektor izreče za nelegalno gradnjo, vendar je pritožbeni organ to nepravilnost odpravil in pravilno pojasnil, da je pravna podlaga za izrečeni ukrep tretji odstavek 158. člena ZGO-1 in tudi pravilno pojasnjuje njegovo vsebino.

Po tretjem odstavku 158. člena ZGO-1 se v primeru gradnje, za katero je bil izrečen inšpekcijski ukrep zaradi nedovoljene gradnje, pa je ta že priključena na določeno vrsto gospodarske javne infrastrukture, z odločbo naloži upravljavcu te infrastrukture, da izvrši odklop.

Ker med strankama ni sporno, da je bil z inšpekcijsko odločbo že izrečen inšpekcijski ukrep za nelegalno gradnjo, ta gradnja pa je priključena na električno omrežje priključena, je neutemeljen tožbeni očitek o nezakonitosti izpodbijane odločitve. V čem naj bi bila neustavnost izpodbijane odločitve tožnica ne pojasni, zgolj posplošeno zatrjevanje kršitve ustavno varovanih pravic pa ne zadošča za njihovo utemeljitev.

Na drugačno odločitev ne morejo vplivati niti tožničine navedbe o nujnosti priklopa objekta na električno omrežje, ker s soprogom v njem občasno prebivata. Z inšpekcijsko odločbo ji je bilo namreč že leta 2009 odrejeno, da mora objekt, ki je nelegalna gradnja, odstraniti v 12 mesecih in vzpostaviti prejšnje stanje, hkrati pa je bila s 3. točko izreka prepovedana tudi njegova uporaba. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da je ta odločba postala pravnomočna že 7. 5. 2009, čemur tožnica v tožbi ne ugovarja.

Predmet tega upravnega spora ni inšpekcijska odločba z dne 24. 4. 2009, zato se sodišče do navedb v tožbi, kolikor z njimi očita nezakonitost postopka izdaje inšpekcijske odločbe, ni bilo dolžno opredeliti. V zvezi z ugovorom zastaranja prekrška sodišče pojasnjuje le, da ne inšpekcijska odločba, ne izpodbijana odločba nista bili izdani v postopku za prekršek in da gradnja brez gradbenega dovoljenja zgolj s potekom časa ne postane legalna.

Za presojo v tej zadevi tudi ni pomembno, ali gradnja izpolnjuje pogoje za pridobitev gradbenega dovoljenja, saj na izvrševanje odrejenih ukrepov in prepovedi lahko vpliva le že izdano gradbeno dovoljenje in ne le domnevna možnost njegove izdaje.

Ker na odločitev v zadevi ne morejo vplivati niti ostale tožbene navedbe, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1). Odločitev je sprejelo na seji v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj predlagana dejstva in dokazi niso pomembni za odločitev.