Jedro

Sodišče prve stopnje je izvedenskemu organu neutemeljeno priznalo nagrado za izdelavo zelo zahtevnega izvedenskega mnenja. Izvedensko mnenje ne odstopa od izvedenskih mnenj, podanih v primerljivih zadevah, ki se nanašajo na priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja. Izvedenca sta za podajo izvedenskega mnenja proučila medicinsko dokumentacijo v spisu in v tožnikovem zdravstvenem kartonu, proučila sta tudi naknadno prinešene izvide in opravila osebni pregled. Nato sta podala izvedensko mnenje, ali je pri tožniku prišlo do izgube oziroma zmanjšanja delovne zmožnosti. To izvedensko mnenje ne odstopa niti glede težavnosti, niti glede strokovnosti in obsežnosti od drugih podanih izvedenskih mnenj v sporih iz invalidskega zavarovanja. Ne nazadnje tudi izvedenca nista obrazložila, zakaj bi šlo v konkretnem primeru za podajo zelo zahtevnega izvedenskega mnenja. Tudi kasneje, ko sta podala dopolnilno izvedensko mnenje, sta v stroškovniku priglasila stroške za podajo zahtevnega dopolnilnega izvedenskega mnenja, ne pa zelo zahtevnega. Zato sta izvedenca upravičena le do nagrade za pisno izdelavo zahtevnega izvedenskega mnenja.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep v izpodbijani I. točki izreka spremeni tako, da se znesek „1.352,40 EUR“ nadomesti z zneskom 1.062,60 EUR“, znesek „297,53 EUR“ z zneskom „233,77 EUR“ in znesek v I. in II. točki izreka „1.649,93 EUR“ z zneskom „1.296,37 EUR“.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom Komisiji za fakultetna izvedenska mnenja pri A. fakulteti Univerze v B. za podano izvedensko mnenje z dne 5. 11. 2014 priznalo izvedenino v višini 1.352,40 EUR in 22 % DDV v višini 297,53 EUR, skupno torej 1.649,93 EUR (I. točka izreka). Priznani znesek 1.649,93 EUR se nakaže na podračun izvedenskega organa, ki je tudi zavezanec za plačilo DDV (II. točka izreka). Plačilo izvedenine je naložilo toženi stranki (III. točka izreka).

2. Zoper I. in II. točko izreka je pritožbo vložila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da sklep izpodbija v delu glede priznane nagrade za pisno izdelavo izvedenskega mnenja. Sodišče prve stopnje je namreč vsakemu izvedencu priznalo nagrado v višini 414,00 EUR s pripadajočim 22 % DDV-jem torej za izdelavo zelo zahtevnega izvedenskega mnenja. V sklepu niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, kar pomeni, da je s tem podana kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami). Sodišče prve stopnje pa je tudi nepopolno ugotovilo dejansko stanje ter zmotno uporabilo materialno pravo. Zahtevnost izvida in mnenja je odvisna od obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo izvida in mnenja, časa, ki ga ima izvedenec, da ga pripravi, kompleksnosti in vrste zadeve, ki je predmet izvida in mnenja ter drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na stopnje zahtevnosti izvida in mnenja. V danem primeru sodišče teh okoliščin sploh ni ugotavljalo. Po mnenju tožene stranke pa podano izvedensko mnenje ne odstopa od povprečja v nobeni od prej navedenih postavk, tudi ne po težavnosti, strokovnosti in obsežnosti, zato meni, da ni razlogov, da bi se vsakemu izvedencu priznala nagrada za izdelavo zelo zahtevnega izvedenskega mnenja, pač pa bi se jima morala priznati nagrada največ vsakemu v višini 276,00 EUR za izdelavo zahtevnega izvedenskega mnenja. Takšna je tudi ustaljena sodna praksa v podobnih primerih. Tožena stranka pritožbenemu sodišču zato predlaga, da sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da zniža priznano nagrado za opravljeno izvedensko delo.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni kršilo postopkovnih določb, na katere na podlagi 2. odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti. Sklep se da preizkusiti, saj vsebuje odločilne razloge, bistvene za odločitev v zadevi, kar pomeni, da ni podana kršitev po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, na katero se v pritožbi sklicuje tožena stranka. Je pa po mnenju pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje ob ugotovljenem dejanskem stanju zmotno uporabilo materialno pravo.

5. Pravna podlaga za priznanje nagrade za opravljeno izvedensko delo je podana v 249. členu ZPP ter v Pravilniku o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Pravilnik, Ur. l. RS, št. 88/2010 s spremembami).

6. Sodišče prve stopnje je s sklepom št. II Ps 2018/2013 z dne 21. 8. 2014 za izdelavo izvedenskega mnenja glede uveljavljanja pravic iz invalidskega zavarovanja postavilo izvedenski organ - Komisijo za fakultetna izvedenska mnenja pri A. Univerze v B.. Za omenjeno komisijo sta pisno izvedensko mnenje dne 30. 10. 2014 podala izvedenca specialist psihiater in specialist ortoped. K mnenju je bil priložen stroškovnik, s tem, da je vsak od izvedencev priglasil stroške za študij spisa v višini 92,00 EUR, za zbiranje in študij dodatne dokumentacije v višini 46,00 EUR, za osebni pregled 92,00 EUR ter za pisni izvid in mnenje 414,00 EUR. K temu so bili priglašeni še materialni stroški in pa DDV. Priglašen je bil skupen znesek 1.807,06 EUR. Sodišče prve stopnje je skupno priznalo nagrado v višini 1.649,93 EUR.

7. Glede na pritožbo je v zadevi sporno priznanje nagrade za opravljeno pisno izvedensko mnenje. Sodišče prve stopnje je namreč ocenilo, da gre za izdelavo zelo zahtevnega izvedenskega mnenja in je vsakemu od izvedencev priznalo po 414,00 EUR.

8. Pravilnik v 51. členu določa, da se za manj zahteven pisni izvid in mnenje prizna 184,00 EUR nagrade, za zahtevnega 276,00 EUR, za zelo zahtevnega 414,00 EUR in za izjemno zahtevnega 459,00 EUR.

9. Po vpogledu v pisno izvedensko mnenje pritožbeno sodišče ugotavlja, da so utemeljene pritožbene navedbe in sicer da navedeno izvedensko mnenje ne odstopa od izvedenskih mnenje podanih v primerljivih zadevah, ki se nanašajo na priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja. Izvedenca sta za podajo izvedenskega mnenja proučila medicinsko dokumentacijo v spisu ter v tožnikovem zdravstvenem kartonu, proučila sta tudi naknadno prinešene izvide in opravila osebni pregled. Na podlagi omenjenega sta podala izvedensko mnenje, ali je pri tožniku prišlo do izgube oziroma zmanjšanja delovne zmožnosti. Pritožbeno sodišče soglaša s pritožbenimi navedbami, da izvedensko mnenje ne odstopa niti glede težavnosti, niti glede strokovnosti in obsežnosti od drugih podanih izvedenskih mnenj v sporih iz invalidskega zavarovanja. Nenazadnje tudi izvedenca nista obrazložila, zakaj bi šlo v konkretnem primeru za podajo zelo zahtevnega izvedenskega mnenja. Tudi kasneje, ko sta podala dopolnilno izvedensko mnenje, sta v stroškovniku priglasila stroške za podajo zahtevnega dopolnilnega izvedenskega mnenja, ne pa zelo zahtevnega. Da gre za podajo zahtevnega izvedenskega mnenja (ne pa zelo zahtevnega) izhaja tudi iz že omenjenih ostalih postavk, od katerih je odvisna višina nagrade.

10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in nagrado posameznemu izvedencu za pisni izvid in mnenje znižalo tako, da jima namesto nagrade za podajo zelo zahtevnega pisnega izvida in mnenja po 3. točki prvega odstavka 51. člena Pravilnika, pripada nagrada za zahtevno pisno izdelavo izvida in mnenja po 2. točki 1. odstavka 51. člena v višini vsakemu po 276,00 EUR. Posledično se znižajo tudi priznani materialni stroški, ki jih je sodišče prve stopnje priznalo v višini 5 % od odmerjene nagrade.

11. Na podlagi 3. odstavka 365. člena ZPP v zvezi s 5. alinejo 358. člena ZPP je pritožbeno sodišče sklep v izpodbijani I. točki izreka spremenilo tako, da je znesek 1.352,40 EUR nadomestilo z zneskom 1.062,60 EUR, znesek 297,53 EUR z zneskom 233,77 EUR in pa znesek v I. in II. točki izreka 1.649,93 EUR z zneskom 1.296,97 EUR.