Jedro

Pogoj za veljavnost pravnega posla je poslovna sposobnost, sposobnost za razsojanje pa je izhodišče (podstat) poslovne sposobnosti in je prav tako predpostavka za veljavno sklenitev pogodbe. Ker toženka v času sklepanja pogodb ni bila sposobna za razsojanje, ni mogla izraziti prave pogodbene volje, sklenjeni pravni posli pa so nični, zato tožnik ne more uspeti z zahtevkom za izpolnitev na pogodbeni podlagi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval, da mu toženka plača 9.193,66 EUR in povrne stroške pravdnega postopka, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožnik v laični pritožbi predlaga, da višje sodišče sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, saj je prvo sodišče bistveno kršilo določbe postopka. Toženka je v prvi pripravljalni vlogi opisala svoje zdravstveno stanje in navedla, da leta 2000 ni bila sposobna izraziti svoje volje, vendar vse do zaključka prvega naroka za glavno obravnavo ni podala ugovora poslovne nesposobnosti oziroma sposobnosti razsojanja. Nezakonita je odločitev sodišča prve stopnje, da toženka leta 2000 ni imela sposobnosti razsojanja, saj je sodišče prve stopnje takšno odločitev sprejelo diskrecijsko in mimo navedb pravdnih strank.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti le na tiste bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki so opredeljene v drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku(1). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev pravdnega postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, kakor tudi ne kršitev, na katere opozarja pritožba.

Pritožba protispisno zatrjuje, da toženka ni pravočasno do prvega naroka zatrjevala dejstev, da v času sklepanja posojilne pogodbe ni imela sposobnosti razsojanja. Toženka je v pripravljalni vlogi z dne 10. 3. 2009(2) zatrjevala in predlagala dokaze, da zaradi duševne bolezni ni bila poslovno sposobna skleniti posojilnih pogodb(3), razumeti pomena svojih dejanj ter izraziti prave pogodbene volje, kar naj bi bil razlog za ničnost pravnih poslov. Neutemeljene so zato pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje ni odločilo v okviru trditvene podlage. Toženka besedne zveze sposobnost razsojanja res ni izrecno uporabila, vendar njenih navedb ni mogoče razumeti drugače kot ugovor sposobnosti razsojanja. Sodišče prve stopnje z ugotavljanjem toženkine sposobnosti razsojanja tako ni prekoračilo pooblastil iz 7. člena ZPP.

Na podlagi izvedeniškega mnenja je prvo sodišče pravilno zaključilo, da toženka ob sklepanju posojilnih pogodb ni bila poslovno sposobna, saj ni bila sposobna razumeti pomena svojih dejanj, zato sta posla nična. Sodišče prve stopnje ugotavlja, da je tožnik uveljavljal tožbeni zahtevek izključno na pogodbeni podlagi ter da ni zatrjeval drugih podlag za vračilo zatrjevanih posojil(4), teh zaključkov pa pritožba ne izpodbija, pritožbeno sodišče pa lahko preizkusi sodbo le v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi(5).

Glede na meje preizkusa sodbe je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo. Pogoj za veljavnost pravnega posla je poslovna sposobnost (56. člena Zakona o obligacijskih razmerjih(6)). Sposobnost za razsojanje je izhodišče (podstat) poslovne sposobnosti, saj je sposobnost za razsojanje dodatna predpostavka za veljavno sklenitev pogodbe(7). Ker je bilo prepričljivo ugotovljeno, da toženka v času sklepanja pogodb ni bila sposobna za razsojanje, saj ni mogla izraziti prave pogodbene volje, so sklenjeni pravni posli nični, zato tožnik ne more uspeti z zahtevkom na izpolnitev na pogodbeni podlagi.

Sodišče prve stopnje je glede na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje(8) pravilno uporabilo materialno pravo ter pri tem ni storilo kršitev postopka, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

V nadaljevanju ZPP.

Prvi narok je bil opravljen 19. 3. 2009. Glej zadolžnico A 1 in A 2 ter dogovor A 3. Neupravičeno obogatitev ali kondikcijski zahtevek na vračilo danega zaradi neveljavnosti pogodbe.

Takšne omejitve pri preizkusu sodbe določa že citirani drugi odstavek 350. člena ZPP.

Ki se uporablja na podlagi 1060. in 1062. člena Obligacijskega zakonika.

Dr. Nina Plavšak: Obligacijski zakonik s komentarjem, stran 328. Glede na trditveno podlago pravdnih strank in glede na meje preizkusa sodbe po drugem odstavku 350. člena ZPP.