Up-118/94

12.3.1996

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe F.G. iz L. pri K. na seji senata dne 12.3.1996

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba F.G.

1.zoper odločbo Občinskega sodnika za prekrške v Krškem št. P 451/94 z dne 24.2.1994 se zavrže;

2.zoper odločbo Občinskega sodnika za prekrške v Krškem št. P 451/94 z dne 16.3.1994 v zvezi z odločbo Republiškega senata za prekrške v Ljubljani št. Pp 1483 - 94 z dne 7.7.1994 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnik je dne 27.12.1994 vložil ustavno pritožbo, v kateri zahteva presojo ustavnosti in zakonitosti izpodbijanih odločb.

Navaja, da je bila njegova pritožba zoper odločbo o prekršku zavrnjena, čeprav po njegovem mnenju pritožba zaradi "nezakonitosti odločbe in zlorabe zakonskih predpisov" ni časovno omejena. Zato naj njegovo pritožbo, ki jo je vložil po izteku pritožbenega roka, sodnik za prekrške ne bi smel zavreči. Prav tako je zavrgel njegovo pritožbo Republiški senat za prekrške. Pritožnik meni, da prekrška, za katerega mu je bila izrečena kazen, ni storil in prosi za presojo zakonitosti celotnega postopka.

2.Iz izpodbijane odločbe Občinskega sodnika za prekrške v Krškem št. P 451/94 z dne 24.2.1994 je razvidno, da je bil pritožnik zaradi prekrška iz 32. točke 226. člena Zakona o temeljih varnosti cestnega prometa kaznovan na 8.000,00 SIT denarne kazni in na plačilo poprečnine v znesku 3.000,00 SIT.

Odločba je vsebovala tudi pravni pouk, da je proti odločbi dopustna pritožba v roku 8 dni po prejemu odločbe.

3.Z izpodbijano odločbo št. P 451/94 z dne 16.3.1994 je sodnik za prekrške zavrgel pritožnikovo pritožbo na podlagi prvega odstavka 192. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št 25/83, 42/85, 47/87 in 5/90 ter Uradni list RS, št. 19/91 in 13/93). Iz obrazložitve te odločbe je razvidno, da je bila pritožnikova pritožba zavrnjena, ker jo je vložil po izteku pritožbenega roka, glede katerega pa je bil v odločbi o prekršku pravilno poučen.

4.Republiški senat za prekrške je z odločbo št. Pp 1483/84 z dne 7.7.1994 zavrnil pritožnikovo pritožbo in potrdil odločbo organa prve stopnje. Iz obrazložitve je razvidno, da je senat po pregledu zadeve ugotovil, da je organ prve stopnje pravilno zavrgel pritožbo pritožnika kot prepozno; senat je posebej poudaril, da se na podlagi prvega odstavka 100. člena Zakona o prekrških roki, določeni v tem zakonu, ne smejo podaljševati.

B.

5.V svoji ustavni pritožbi pritožnik izpodbija odločbo, s katero mu je bila izrečena denarna kazen zaradi prekrška.

6.Zoper to odločbo o prekršku bi bila mogoča ustavna pritožba le, če bi pritožnik izčrpal redno pravno sredstvo - pritožbo. Sam pritožnik v ustavni pritožbi priznava, da je vložil pritožbo "z zakasnitvijo". Njegovo opravičilo zamude pri vložitvi pritožbe, da ni rokov za pritožbe, če gre za "nezakonitost odločb ali za zlorabo zakonskih predpisov," pa nima ne ustavne in ne zakonske podlage. Zakon o prekrških v skladu s 25. členom Ustave, ki daje vsakomur pravico do pravnega sredstva, dopušča pritožbo zoper vsako odločbo o prekršku, ki pa jo je potrebno vložiti v osmih dneh po vročitvi (181. in 182. člen Zakona o prekrških).

V tretjem odstavku 160. člena Ustava določa, da Ustavno sodišče odloča o ustavni pritožbi le, če so bila izčrpana pravna sredstva, razen če zakon ne določa drugače. Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94, v nadaljevanju: ZUstS) v prvem odstavku 51. člena dopušča vložitev ustavne pritožbe šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva, redna in izredna; drugi odstavek istega člena dovoljuje odločanje o ustavni pritožbi pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev le izjemoma, če je zatrjevana kršitev očitna, in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice.

7.Ker pritožnik ni izčrpal niti rednega pravnega sredstva - pritožbe - oziroma jo je vložil po preteku pritožbenega roka, je Ustavno sodišče njegovo ustavno pritožbo zoper odločbo, navedeno pod 1. točko izreka, na podlagi druge alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS zavrglo.

V 6. alinei prvega odstavka 160. člena Ustava določa, da Ustavno sodišče odloča o ustavnih pritožbah zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin s posamičnimi akti. V skladu s to ustavno določbo ZUstS v prvem odstavku 50. člena določa, da lahko vsakdo vloži ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina. Ustavno sodišče ugotavlja, da pritožnikova pravica do pravnega sredstva ni bila kršena. Kot je razvidno iz izpodbijane odločbe o prekršku, je bil pritožnik pravilno poučen o pravici, da lahko v 8 dneh po prejemu odločbe vloži pritožbo, da jo lahko vloži pisno ali ustno na zapisnik, ter da bo pritožba predložena Republiškemu senatu za prekrške v Ljubljani. Pritožnik te svoje pravice do pritožbe v določenem roku ni izkoristil. Občinski sodnik za prekrške in Republiški senat za prekrške sta z izpodbijanima odločbama odločila v skladu z Zakonom o prekrških. Ker pritožnikova pravica do pravnega sredstva z izpodbijanima odločbama, navedenima v 2. točki izreka, očitno ni bila kršena, je Ustavno sodišče pritožnikove ustavne pritožbe glede izpodbijanih odločb ni sprejelo v obravnavo. ZUstS v 1. alinei drugega odstavka 55. člena namreč določa, da Ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme, če očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali svoboščin.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi 2. alinee prvega odstavka in 1. alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr: Boštjan M. Zupančič in člana dr. Peter Jambrek in dr. Janez Šinkovec.

Predsednik senata dr. Boštjan M. Zupančič