Jedro

Če je tožnik v tožbi zahteval glavno obravnavo in izpodbijal bistveno okoliščino, ki je bila podlaga za inšpekcijski ukrep, ni pogojev za odločanje na seji, ampak bi morala biti opravljena glavna obravnava.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je upravno sodišče kot sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožbo tožeče stranke proti odločbi tožene stranke z dne 22.5.2002, s katero je bila zavrnjena pritožba tožeče stranke proti odločbi Lovskega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo, ribištvo, Enota N.m. z dne 26.11.2001. Organ prve stopnje je tožeči stranki naložil, da po pravnomočnosti odločbe izroči Prirodoslovnemu muzeju v L. trofejo medvedje kože in lobanje, trofeja pa se nahaja pri preparatorju R.P. s.p. S.G., ki se mu ne dovoli odtujiti ali izročiti te trofeje do pravnomočnosti odločbe. Član tožeče stranke je uplenil medveda težkega 181 kg, kar je za 81 kg več od teže, dovoljene za n. lovsko gojitveno območje. Tožena stranka v svoji odločbi zavrača pritožbene ugovore o bistvenih kršitvah upravnega postopka in ugovore o zmotno ugotovljenem dejanskem stanju (nestrokovno tehtanje medveda na neatestirani tehtnici, ki ima hibo).

V razlogih izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje zavrača tožbene ugovore o kršitvah postopka, nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju in zmotni uporabi materialnega prava. Izpodbijane odločbe niso nične. Izrek je jasen in izvršljiv. Določbe Zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanu lovišč so bile pravilno uporabljene. Tožeča stranka ne trdi, da je medved tehtal 100 kg ali manj. O zatrjevani hibi tehtnice ni predložila nobenega potrdila. Dejansko stanje je bilo pred upravnimi organi popolnoma in pravilno ugotovljeno. Predlagana glavna obravnava ne bi v ničemer prispevala k razjasnitvi zadeve.

Tožeča stranka v pritožbi uveljavlja bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu, zmotno uporabo materialnega prava in zmotno ter nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Poudarja, da je v tožbi izpodbijala dejanske ugotovitve upravnega organa in ponudila dokazne predloge, kljub temu pa sodišče ni opravilo glavne obravnave. Tehtanje medveda ni bilo ustrezno in pravilno. Takšno tehtanje ne more biti podlaga odločitve. Določbe Zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter upravljanju lovišč so bile nepravilno uporabljene. Vztraja pri stališču, da je izrek ukrepa nejasen in neizvršljiv, zato je odločba nična. Tožeči stranki sploh ni bila dana možnost sodelovanja v postopku.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba je utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča ni podlage za v pritožbi ponovljeni ugovor o ničnosti. Ta ugovor je pravilno zavrnilo že sodišče prve stopnje. S temi razlogi se pritožbeno sodišče strinja.

Utemeljen pa je pritožbeni ugovor o bistvenih kršitvah določb postopka v upravnem sporu. Iz 1. odstavka 50. člena ZUS izhaja načelo, da sodišče na prvi stopnji odloči po opravljeni glavni obravnavi. Sodišče lahko odloči tudi brez glavne obravnave (sojenje na seji), če v pripravljalnem postopku ugotovi, da je bilo dejansko stanje v postopku za izdajo upravnega akta popolno in pravilno ugotovljeno ali pa to ni sporno, stranke pa v tožbi ali v odgovoru na tožbo glavne obravnave niso zahtevale (2. odstavek 50. člena ZUS).

V obravnavnem primeru iz tožbe izhaja, da je tožeča stranka zahtevala, da sodišče odloči po opravljeni glavni obravnavi. V tožbi je uveljavljala tudi zmotno ter nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Ugovori so se nanašali na nestrokovno tehtanje medveda, na neatestirano tehtnico, in na tehnično hibo in na dejstvo, da je bilo tehtanje opravljeno v garaži uplenitelja in to brez prisotnosti inšpektorja ter na dejstvo, da o tehtanju ni nobenega zapisnika.

Sodišče prve stopnje predlogu ni sledilo. Svojo odločitev je sprejelo na seji, z utemeljitvijo, da je ugotovilo, da so bila v postopku za izdajo upravnega akta vsa tista dejstva, ki so pomembna za odločitev, pravilno in popolno ugotovljena. Zato glavna obravnava ni potrebna.

Izvedba glavne obravnave je realizacija načela kontradiktornosti, ki pomeni, da ima stranka pravico sodišču predočiti svoja pravna in dejanska stališča o stvari. Zato je namen glavne obravnave pri presoji zakonitosti upravnega akta tudi v tem, da se na podlagi neposrednega, ustnega in javnega obravnavanja zbere dokazno gradivo za presojo, ali je dejansko stanje sploh ugotovljeno oziroma ali je bilo ugotovljeno pravilno in popolno. V konkretnem primeru je bistvena okoliščina prav teža medveda. To težo pa je tožeča stranka ves čas postopka izpodbijala. Glede na potek inšpekcijskega postopka bi bila tožeči stranki kontradiktornost postopka omogočena pravzaprav šele na glavni obravnavi. Zato se ni mogoče strinjati s presojo, da glavna obravnava ne bi nič prispevala k razjasnitvi zadeve.

Glede na navedeno sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi z vidika pravice iz 22. člena Ustave RS ni imelo podlage za sojenje na seji. To pa tudi pomeni, da je podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu (2. in 4. točka 72. člena ZUS). Že zaradi teh kršitev je vrhovno sodišče kot pritožbeno sodišče na podlagi določbe 74. člena ZUS pritožbi ugodilo, sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo. Presoja pravilne uporabe materialnega prava pa je možna šele po popolni in pravilni ugotovitvi dejanskega stanja ter v zakonitem postopku. V novem postopku bo sodišče prve stopnje moralo odpraviti navedeno pomanjkljivost.