Jedro

Glede na na to, da je iz spisa razvidno, da je sodišče prve stopnje upnika z obvestilom o pravnomočnosti in izvršljivosti z dne 26. 6. 2024 obvestilo, da je sklep o izvršbi postal pravnomočen in izvršljiv 25. 6. 2024 in da iz zaznamka "procesna dejanja" v elektronskem izvršilnem spisu izhaja, da je sklep o izvršbi z dne 21. 5. 2024 postal pravnomočen 25. 6. 2024, iz prejemne štampiljke na dolžničinem ugovoru z dne 25. 6. 2024 pa je razvidno, da jo je sodišče prve stopnje prejelo neposredno 27. 6. 2024, pritožbeno sodišče pritrjuje upniku, da bi moralo sodišče prve stopnje bolj natančno obrazložiti, zakaj šteje, da je dolžničin ugovor pravočasen; zgolj obrazložitev sodišča prve stopnje, da je dolžnica dne 25. 6. 2024 pravočasno ugovarjala, ne zadošča.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne v nov postopek.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugodilo dolžničinem ugovoru, razveljavilo sklep o izvršbi I 379/2024 z dne 21. 5. 2024 in vsa opravljena izvršilna dejanja ter zavrnilo predlog za izvršbo (I. točka izreka). Odločilo je, da upnik sam nosi stroške odgovora na ugovor (II. točka izreka).

2.Upnik vlaga zoper sklep pravočasno pritožbo po pooblaščeni odvetniški družbi iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v celoti razveljavi, sklep o izvršbi z dne 21. 5. 2024 pa obdrži v veljavi in dolžničin ugovor primarno zavrže, podredno pa zavrne ter dolžnici naloži v plačilo stroške ugovornega in pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Uveljavlja kršitev po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ. Navaja, da je dolžnica ugovor vložila prepozno, na kar mora paziti sodišče po uradni dolžnosti. Dne 26. 6. 2024 je bila izdana klavzula o pravnomočnosti sklepa o izvršbi, ki je postal pravnomočen 25. 6. 2024, sodišče prve stopnje je dolžničin ugovor z dne 25. 6. 2024 prejelo 27. 6. 2024, upnik pa ne ve, kdaj je dolžnica ugovor posredovala sodišču in kdaj je sklep o izvršbi z dne 21. 5. 2024 dejansko prejela. Ker ne razpolaga z vročilnicam sodnih pisanj in mu njihova vsebina ni znana, predlaga vpogled v vsa opravljena procesna dejanja v izvršilni zadevi ter vsebino vročilnic v zvezi z vročitvijo vseh sodnih pisanj. Sodišče prve stopnje se ni določno opredelilo do pravočasnosti ugovora, kar onemogoča preizkus. Dolžničin ugovor ni mogoče subsumirati pod 56. člen ZIZ (ugovor po izteku roka), saj ne temelji na dejstvu, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe (25. 6. 2024), hkrati pa dolžnica ni izkazala, da ugovora brez svoje krivde ni mogla uveljavljati pravočasno.

Podredno navaja, da je nepravilna presoja sodišča prve stopnje, da je dolžnica dokazala dogovorjen drugačen način izpolnitve obveznosti, čemur upnik naj ne bi oporekal. Upnik je že v odgovoru na ugovor določbo in konkretizirano prerekal dolžničine ugovorne navedbe glede dogovorjenega drugačnega načina izpolnitve in tudi glede ugovora zastaranja in načela formalne legalitete. Pojasnil je, da pogoj za sklenitev dogovora o drugačnem vračunanju ni bil izpolnjen, kar med strankama ni sporno dejstvo. Ugotavljanje vsebine pogodbe ima značilnosti ugotavljanja dejanskega stanja (Sodba Vrhovnega sodišča RS II Ip 697/2004) in upnik je v odgovoru na ugovor izpostavil, da je izrazil voljo za drugačen način vračunavanja, vendar je bil nastop pravnih posledic pogojen z izpolnitvijo pogodbenih pogojev, kar je razvidno iz predloga izredne poravnave, iz katerega izhaja, da bo upnik umik izvršilnega predloga posredoval le, če bodo izpolnjeni vsi pogoji izredne poravnave. Neprerekano in nesporno je dokazano, da dolžnica ni izpolnila vseh pogojev izredne poravnave, kar je upnik navedel tudi v delnem umiku z dne 25. 4. 2012, kjer je terjatev vračunal v skladu z 288. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Tudi v odgovoru na ugovor je navedel, da terjatev s plačilom 577,18 EUR ni bila poplačana v celoti in da je to plačilo in plačilo z dne 30. 5. 2014 v višini 22,82 EUR vračunal skladno s pravili OZ. Sodišče prve stopnje navedb ni upoštevalo in je arbitrarno štelo ugotavljanje vsebine pogodbe za irelevantno. Dogovor o drugačnem vračunavanju terjatve med strankama postopka je bil sklenjen pod odložnim pogojem, ki odlaga začetek učinkovanja pravnega posla. Upnik je bil 11. 1. 2010 pripravljen dolžničine obveznosti iz naslova izvršbe I 2307/2002 vračunati na drugačen način, kot določa 288. člen OZ, vendar pod dvema pogojema: 1.) plačila zneska 577,18 EUR najkasneje do 31. 1. 2010, in 2.) sklenitve novega naročniškega razmerja dolžnice z upnikom do 31. 1. 2010, s tema pogojema pa je bila dolžnica nedvoumno seznanjena. Šele po izpolnitvi obeh pogojev bi bilo s strani upnika podano soglasje volje za sklenitev dogovora o drugačnem načinu vračunavanja na podlagi izredne poravnave z dne 11. 1. 2010. Ker dolžnica do postavljenega roka 31. 1. 2010 pogojev za uveljavitev dogovora o drugačnem vračunavanju dolga ni izpolnila (kar med strankama ni sporno), ni mogoče zaključiti, da je upnik (že) pristal na drugačen način poračunavanja terjatve, kot je to nepravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Da upnik ob neizpolnitvi postavljenih pogojev ni pristal na ponujeno (drugačno) vračunavanje na podlagi 18. 10. 2010 prejetega plačila 577,18 EUR, potrjuje tudi vloga z dne 25. 4. 2012, s katero je predlog za izvršbo delno umaknil na podlagi delnega plačila in izrecno navedel, kako je knjižil prejeto plačilo in hkrati zahteval povrnitev dodatnih stroškov za vlogi z dne 13. 4. 2012 in 15. 4. 2014; 16. 5. 2024 je podal nov izvršilni predlog, v katerem je prejeto plačilo upošteval v skladu z 288. členom OZ. Tudi dolžnica je v ugovoru izrecno navedla, da je upnik znesek 577,18 EUR razknjižil popolnoma drugače kot po predlagani izrecni poravnavi, iz njene korespondence z upnikom, ki jo je predložila, pa je razvidno, da je bila seznanjena s celotno vsebino poravnave in z vsemi pogoji, prav tako je prejela sklep I 2307/2002 z dne 7. 5. 2012 na podlagi upnikove delne utesnitve, zato so nepravilne njene navedbe, da je pričakovala sklep o ustavitvi postopka.

Upnik zgolj s sprejemom zneska ni izkazal volje za sklenitev drugačnega vračunavanja, ampak bi morala biti njegova volja za drugačno vračunavanje jasno in nedvomno izražena (sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips 108/2021). Dolžnica v ugovoru tudi navaja, da je v maju 2014 prejela sklep o ustavitvi postopka I 2307/2002 in da mora upniku poravnati dodatne stroške v znesku 22,82 EUR, ki jih je plačala, kar potrjuje, da se je zavedala, da upnik ni brezpogojno pristal na dogovor o drugačnem vračunavanju terjatve.

Glede odločitve o upnikovih stroških odgovora na ugovor (II. točka izreka izpodbijanega sklepa) navaja, da je bil odgovor na ugovor nujen in potreben, saj je ravnal v skladu s pozivom sodišča z dne 3. 9. 2024, s katerim je bil izrecno pozvan k odgovoru, sicer bi štele dolžnikove ugovorne navedbe za resnične.

3.Pritožba je bila v skladu s prvim odstavkom 344. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ, vročena dolžnici 4. 1. 20251 skupaj s pozivom sodišča prve stopnje, da lahko nanjo odgovori v roku osem dni. Ker je bil zadnji dan roka za vložitev odgovora na pritožbo nedelja, 12. 1. 2025, se je rok iztekel s pretekom ponedeljka, 13. 1. 2025 (četrti odstavek 111. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnica je na pritožbo odgovorila 14. 1. 2025, kar je prepozno, saj jo je vložila po izteku osemdnevnega prekluzivnega roka za odgovor na pritožbo, zato je pritožbeno sodišče ni upoštevalo (tretji odstavek 9. člena ZIZ).

4.Pritožba je utemeljena.

5.Predmet pritožbenega preizkusa je sklep o ugovoru zoper sklep o dovolitvi izvršbe in stroškovnem delu. Ugovor je pravno sredstvo dolžnika zoper sklep o izvršbi, s katerim je predlogu ugodeno, in ga je treba vložiti v osmih dneh od vročitve sklepa sodišča prve stopnje, če ni v zakonu drugače določeno (drugi in tretjo odstavek 8. člena ZIZ).

6.Iz razlogov izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje je razvidno, kar ni pritožbeno izpodbijano, da je sodišče prve stopnje na upnikov predlog zoper dolžnico s sklepom z dne 21. 5. 2024 dovolilo izvršbo na podlagi izvršilnega naslova - sklepov Okrajnega sodišča v Žalcu I 2307/2002 (17. člen ZIZ) zaradi izterjave zneska 466,90 EUR, in da je dolžnica zoper sklep o izvršbi vložila ugovor, o katerem je odločilo sodišče prve stopnje s pritožbeno izpodbijanim sklepom. Z njim je dolžničinemu ugovoru ugodilo, sklep o izvršbi razveljavilo, razveljavilo tudi vsa opravljena izvršilna dejanja in predlog za izvršbo zavrnilo. Zaključilo je, da je dolžnica 25. 6. 2024 pravočasno ugovarjala in da je njen ugovor utemeljen na podlagi 8. točke 55. člena ZIZ.

7.Utemeljene so upnikove pritožbene navedbe o neobrazloženosti izpodbijanega sklepa glede pravočasnosti dolžničinega ugovora. Upnik izpostavlja, da je dolžnica ugovor vložila prepozno, saj je iz izdane klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi z dne 21. 5. 2024 razvidno, da je sklep o izvršbi postal pravnomočen 25. 6. 2024, iz podatkov spisa pa izhaja, da je sodišče prve stopnje dolžničin ugovor, datiran z dnem 25. 6. 2024, prejelo 27. 6. 2024, sodišče prve stopnje pa se glede pravočasnosti ugovora ni določno opredelilo.

8.Iz spisa je razvidno: (-) da je sodišče prve stopnje z obvestilom o pravnomočnosti in izvršljivosti z dne 26. 6. 2024 (list. št. 36) obvestilo upnika (vročilnica k redni št. 8), da je sklep o izvršbi postal pravnomočen in izvršljiv 25. 6. 2024; (-) da iz zaznamka "procesna dejanja" v elektronskem izvršilnem spisu izhaja, da je sklep o izvršbi z dne 21. 5. 2024 postal pravnomočen 25. 6. 2024; in (-) da je iz prejemne štampiljke na dolžničini vlogi (ugovoru) z dne 25. 6. 2024 (list. št. 38, 39) razvidno, da je sodišče prve stopnje to vlogo prejelo neposredno 27. 6. 2024.

9.Glede na opisano stanje spisa pritožbeno sodišče pritrjuje upniku, da bi moralo sodišče prve stopnje bolj natančno obrazložiti, zakaj šteje, da je dolžničin ugovor pravočasen; zgolj obrazložitev sodišča prve stopnje, da je dolžnica dne 25. 6. 2024 pravočasno ugovarjala, v konkretnem primeru ne zadošča. Zaradi navedenega je izpodbijani sklep tako pomanjkljiv, da se ga ne da preizkusiti. Podana je absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ. Pritožbeno sodišče je zato že iz tega razloga moralo pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP in s 15. členom ZIZ). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ponovno odločiti o dolžničinem ugovoru in se obrazloženo opredeliti glede njegove pravočasnosti; če bo ugotovilo, da je dolžničin ugovor pravočasen, bo moralo pred ponovno vsebinsko odločitvijo o dolžničinem ugovoru, ob doslednem upoštevanju ugovornih navedb, najprej razveljaviti potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti v skladu z določbami 42. člena ZIZ.

10.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------

1Iz povratnice, ki pripada k redni št. 23 spisa, izhaja, da je bila vročitev dolžnici opravljena s fikcijo vročitve; vročevalec je dolžnici po neuspelem poskusu osebne vročitve sodne pošiljke v hišnem predalčniku 20. 12. 2024 pustil obvestilo, kje se pošiljka nahaja, z navedbo roka 15 dni, v katerem jo mora prevzeti, po izteku roka je bila pošiljka dolžnici puščena v hišnem predalniku (četrti odstavek 142. člena ZPP).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/2, 339/2-14, 365, 365-3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.