Jedro

ZFPPod v 3. tč. 2. odst. 30. čl. tako izrecno določa, da je razlog za ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa vloženi predlog za začetek stečaja (in plačani predujem za stroške začetka stečajnega postopka). Iz besedila tega določila ni razvidno, da bi moral biti predlog za začetek stečaja, vključno s plačilom predujma, da bi šlo za upošteven ugovorni razlog, vložen in predujem plačan že pred začetkom postopka izbrisa. Uradna obrazložitev k predlogu ZFPPod (Poročevalec Državnega zbora št. 38/99, str. 35) glede tega ugovornega razloga izrecno omenja možnost vložitve predloga za začetek stečajnega postopka po začetku postopka izbrisa po ZFPPod in s tem razlogom utemeljuje daljši (dvomesečni) ugovorni rok. Smiselno enako bi moralo veljati za pritožbeni postopek (3. odst. 34. čl. ZFPPod).

Tekoči postopek izbrisa, upoštevaje ZFPPod, po prepričanju pritožbenega sodišča tako ni ovira za odločanje o začetku stečajnega postopka v obravnavanem primeru, kot to pravilno sledi iz izpodbijanega sklepa. Pač pa je z vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka in plačilom predujma po ZFPPod nastopila ovira za nadaljevanje začetega postopka izbrisa (3. tč. 2. odst. 30. čl. v zvezi s 3. odst. 31. čl. in 3. odst. 34. čl. ZFPPod).

Izrek

s k l e n i l o : Pritožba se zavrne in se izpodbijni sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo in zaključilo stečajni postopek nad stečajnim dolžnikom.

Proti sklepu se upnik pravočasno pritožuje zaradi "vseh" pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi in predlog za začetek stečajnega postopka zavrže. V pritožbi očita sodišču prve stopnje, da je odločalo o stvari, o kateri že teče postopek, namreč postopek izbrisa po ZFPPod. Navaja še, da bi predlog za začetek stečaja sodišče prve stopnje moralo zavreči, ker je bil vložen prepozno, to je, ko je že bil v teku postopek izbrisa po uradni dolžnosti.

Pritožba ni utemeljena.

Pravnomočno zaključeni izbrisni in stečajni postopek imata enako neposredno posledico: gospodarska družba se izbriše iz sodnega registra in s tem preneha (prim. 2. odst. 171. čl. ZPPSL in 1. odst. 35. čl. ZFPPod). Nadaljnje posledice prenehanja gospodarske družbe po enenem ali drugem postopku pa so bistveno različne za družbenike in upnike izbrisane gospodarske družbe. Zato se pritožbeno sodišče strinja s pritožnico, da ni nepomembno, po katerem postopku gospodarska družba preneha.

Kolizijo med enim in drugim postopkom (deloma) ureja ZFPPod.

Tako ZFPPod v 2. odst. 23. čl. določa, da se določbe ZFPPod ne uporabljajo za gospodarske družbe, nad katerimi je bil začet (med drugim) stečajni postopek. Nadaljnjo izpeljavo tega pravila pomenijo določbe 2. odst. 30. čl. ZFPPod, ki urejajo vprašanje ugovornih in (ob smiselni uporabi tega določila) pritožbenih razlogov (prim. 3. odst. 34. ZFPPod). Eden izmed takih razlogov je vložen predlog za začetek stečajnega postopka nad gospodarsko družbo in založen predujem za stroške do začetka stečajnega postopka (prim. 3. tč. 2. odst. 30. čl. ZFPPod).

Iz omenjenih zakonskih določb sledi, da daje ZFPPod prednost začetemu stečajnemu postopku. Za zgolj uvedene stečajne postopke (90. čl. ZPPSL) pa ob izpolnjenem nadaljnjem pogoju, to je plačilu predujma za stroške do začetka stečajnega postopka, ZFPPod določa, da se postopek odločanja o vloženem pravnem sredstvu (ugovoru ali pritožbi) prekine do odločitve pristojnega sodišča o začetku stečaja (3. odst. 31. čl. in 3. odst. 34. čl. ZFPPod). Če je nato sklep o začetku stečajnega postopka izdan, pa sodišče razveljavi sklep o začetku postopka izbrisa (4. odst. 31. čl. ZFPPod in 3. odst. 34. čl. ZFPPod).

ZFPPod v 3. tč. 2. odst. 30. čl. tako izrecno določa, da je razlog za ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa vloženi predlog za začetek stečaja (in plačani predujem za stroške začetka stečajnega postopka). Iz besedila tega določila ni razvidno, da bi moral biti predlog za začetek stečaja, vključno s plačilom predujma, da bi šlo za upošteven ugovorni razlog, vložen in predujem plačan že pred začetkom postopka izbrisa. Uradna obrazložitev k predlogu ZFPPod (Poročevalec Državnega zbora št. 38/99, str. 35) glede tega ugovornega razloga izrecno omenja možnost vložitve predloga za začetek stečajnega postopka po začetku postopka izbrisa po ZFPPod in s tem razlogom utemeljuje daljši (dvomesečni) ugovorni rok. Smiselno enako bi moralo veljati za pritožbeni postopek (3. odst. 34. čl. ZFPPod).

Doslej razloženo za konkretni primer pomeni, da je po ZFPPod za nadaljevanje postopka izbrisa poleg vloženega pravnega sredstva v tem postopku pomembno, kdaj je bil vložen predlog za začetek stečaja in kdaj je bil plačan predujem za stroške do začetka stečajnega postopka.

Iz podatkov spisa St 21/2004 je razvidno, da je bil predlog za začetek stečaja vložen priporočeno po pošti 11. 6. 2004, sodišče pa ga je prejelo 14.6.2004. Iz podatkov pridruženega spisa Srg 349/2004 je razvidno, da je bil 11.6.2004 dne izdan sklep o začetku postopka izbrisa iz sodnega registra. Predlog za začetek stečajnega postopka je bil tako vložen v okviru ugovornega roka.

Iz podatkov spisa St 21/2004 nadalje izhaja, da je sodišče prve stopnje predlagatelja pozvalo k plačilu predujma s sklepom z dne

30.9.2004, ki je bil predlagatelju vročen 12.10.2004. Predlagatelj je istega dne, to je 12.10.2004, predujem tudi plačal (prim. sporočilo o plačilu predujma). Upoštevaje, da je sodišče prve stopnje v postopku izbrisa izdalo sklep o izbrisu 17.9.2004, kot pravilno navaja pritožnica, ki je bil objavljen v Ur.l. RS 102-103/2004 z dne

23.9.2004, je treba šteti, da je bil predujem plačan tekom pritožbenega roka proti temu sklepu, ki velja med drugim za družbenika (2. odst. 32. čl. ZFPPod). Iz podatkov Srg 349/2004 spisa izhaja še, da je vložena pritožba družbenika proti sklepu o izbrisu gospodarske družbe iz sodnega registra med drugim tudi iz razloga vloženega predloga za začetek stečajnega postopka.

Tekoči postopek izbrisa, upoštevaje ZFPPod, po prepričanju pritožbenega sodišča tako ni ovira za odločanje o začetku stečajnega postopka v obravnavanem primeru, kot to pravilno sledi iz izpodbijanega sklepa. Pač pa je z vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka in plačilom predujma po ZFPPod nastopila ovira za nadaljevanje začetega postopka izbrisa (3. tč. 2. odst. 30. čl. v zvezi s 3. odst. 31. čl. in 3. odst. 34. čl. ZFPPod).

Pritožbeno sodišče še pripominja, da bi bilo v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom, če bi bila usoda nadaljevanja uvedenega stečajnega postopka in začetega postopka izbrisa odvisna zgolj od okoliščine, kdaj sodišče po 93. čl. ZPPSL pozove predlagatelja k plačilu predujma. Predlagatelj stečajnega postopka sam brez sodelovanja sodišča namreč ne more izpolniti te obveznosti, ki jo kot pogoj za upoštevanje ugovornega razloga določa 3. tč. 2. odst. 30. čl. ZFPPod. To govori v prid stališču, da je teba pravkar omenjeno določilo ZFPPod razlagati v povezavi s 93. čl. ZPPSL in 22. čl. Ustave. To še posebej pride do izraza v konkretnem primeru, ko je sodišče pozvalo predlagatelja k plačilu predujma s sklepom z dne

30.9.2004, ko je bil izdan sklep o izbrisu dolžnika, predlog za začetek stečajnega postopka pa je bil vložen dne 14.6.2004. Iz doslej razloženega je razviden odgovor na vprašanje, zakaj v obravnavanem primeru ne pride v poštev smiselna uporaba ZPP 3.odst. 189. čl. ZPP, ker da je sodišče prve stopnje v stečajnem postopku odločalo o stvari, o kateri že teče postopek. Drugačno stališče bi izključilo možnost uveljavljanja ugovornega in pritožbenega razloga, ki ju ZFPPod izrecno predvideva (30. in 34. čl. ZFPPod), da prepreči izbris gospodarske družbe po uradni dolžnosti v primerih, za katere postopek izbrisa po ZFPPod ni predviden (2. odst. 23. čl. ZFPPod).

Poleg tega se v stečajnem in izbrisnem postopku ne odloča o isti stvari (prim. s tem v zvezi sklep VSS III Ips 25/2004 z ne

23.3.2004).

Prav tako pritožbeno sodišče ne v ZPPSL ne v ZFPpod ne v kakšnem drugem predpisu ni našlo podlage za pritrditev pritožbeni trditvi, češ da je obravnavani predlog za začetek stečajnega postopka prepozen.

Pritožnica ne izpodbija razlogov, s katerimi sodišče prve stopnje utemeljuje začetek in zaključek stečajnega postopka. Na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje o tem je pritožbeno sodišče zato vezano (2. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZPPSL). Na ugotovljeno dejansko stanje pa je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo 99. čl. ZPPSL. Uporabe materialnega prava pritožnica niti ne izpodbija.

Ker pritožbeno sodišče ni našlo uradoma upoštevnih postopkovnih kršitev, je odločilo, kot je razvidno iz izreka sklepa (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZPPSL).