Jedro

Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je pritožnikov podpis nujna obligatorna sestavina pritožbe. Če ga pritožba ne vsebuje, je nepopolna in jo sodišče zavrže. V skladu s 336. členom ZPP se v postopku s pritožbo ne uporablja določba 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev.

Pritožnik v pritožbi izpostavlja pomoto pri pošiljanju vloge, kar pa ne more biti podlaga za spremembo izpodbijane odločitve, saj ZPP nepodpisanost pritožbe sankcionira ne glede na razlog zaradi katerega je pritožba nepodpisana.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pritožbo tožene stranke zavrglo.

2. Zoper navedeno odločitev prvostopenjskega sodišča se pravočasno pritožuje tožena stranka brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Navaja, da je bila pritožba poslana sodišču nepodpisana iz neznanega razloga. Predpostavlja, da po pomoti, zato sodišče prosi, da jo sprejme kot popolno in pravočasno prejeto. Priloži podpisano pritožbo zoper sodbo z dne 7. 9. 2017. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je pritožnikov podpis nujna obligatorna sestavina pritožbe (tretji odstavek 105. člena, 335. člen in tretji odstavek 343. člena ZPP). Če ga pritožba ne vsebuje, je nepopolna in jo sodišče zavrže (prvi odstavek 343. člena in prvi odstavek 346. člena ZPP). V skladu s 336. členom ZPP se v postopku s pritožbo ne uporablja določba 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev1. 5. V konkretnem primeru ni dvoma, da pritožba, na katero se nanaša izpodbijani sklep, s strani pritožnika ni podpisana. Slednji je bil, kot izhaja iz obrazložite izpodbijanega sklepa, z obveznimi sestavinami pritožbe in posledicami opustitve njihove navedbe (v skladu s šestim odstavkom 324. člena ZPP) tudi seznanjen v pravnem pouku sodbe z dne 7. 9. 2017. 6. Pritožnik v pritožbi izpostavlja pomoto pri pošiljanju vloge, kar pa ne more biti podlaga za spremembo izpodbijane odločitve, saj ZPP nepodpisanost pritožbe sankcionira ne glede na razlog zaradi katerega je pritožba nepodpisana1. Pritožnik pomanjkljivosti vložene pritožbe tudi ne more sanirati z naknadno predložitvijo podpisane fotokopije originalne pritožbe. V kolikor bi namreč pritožbeno sodišče takšen naknaden popravek upoštevalo, bi s tem dejansko prišlo do neutemeljenega podaljševanja pritožbenega roka, kar pa ni dopustno. Vložitev pritožbe, ki vsebuje vse obvezne sestavine, je namreč vezana na 15-dnevni zakonski rok (prvi odstavek 333. člena ZPP).

7. Ker je pritožba tožene stranke zoper sodbo z dne 7. 9. 2017 nepopolna, jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo, saj prvi odstavek 343. člena ZPP določa, da prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom sodnik prve stopnje.

8. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev na katere v obsegu drugega odstavka 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP izpodbijani sklep potrdilo.

1 Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča U-I-8/10 z dne 3. 6. 2010. 2 Strogost prvega odstavka 343. člena ZPP in prvega odstavka 346. člena ZPP je omiljena s šestim odstavkom 324. člena ZPP, ki določa, da mora biti s pravnim poukom stranka seznanjena s sestavinami, ki jih mora pritožba vsebovati in biti opozorjena, da se nepopolne in nejasne pritožbe ne pošiljajo v popravo. Ustavno sodišče se je v odločbi U-I-8/10 z dne 3. 6. 2010 že izreklo, da taka ureditev ne posega v pravico stranke do pravnega sredstva, ampak je s temi, kot tudi z nekaterimi drugimi procesnimi določili, predpisan zgolj način izvrševanja te človekove pravice.