Jedro

Predmetni postopek je bil izveden zaradi varstva koristi mladoletnega otroka, torej v skupnem interesu tako predlagatelja (kot organa socialnega skrbstva, ki je sprožil predmetni postopek v družbenem interesu zaščite in varovanja otrok) kot nasprotnih udeležencev (staršev). Zaradi tega ni pravilno, da predlagatelj sam krije stroške, ki so nastali z vročenja predloga materi, temveč je na mestu načelo stroškovne izenačitve tega bremena, torej da te stroške krijejo tako predlagatelj, kot tudi starša po enakih deležih.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da morata prva in drugi nasprotni udeleženec v roku 15 dni povrniti predlagatelju vsak po 43,90 EUR stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev te obveznosti do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da nosijo nepravdne stranke vsaka svoje stroške postopka.

2. Zoper to odločitev se pritožuje predlagatelj. Ne soglaša z odločitvijo, da je sodišče stroške vročevalca oziroma založeni predujem štelo za njegove stroške in odločilo, da jih krije sam. Gre za sodne stroške, ki jih je sodišče predhodno prevalilo na predlagatelja, zato bi moralo odločiti o njih kot o skupnih stroških. Ne strinja se tudi s tem, da ni izkazana krivda prve nasprotne udeleženke za te stroške, niti s tem, da je postopek tekel le v interesu mladoletne G. Zaradi neurejenih razmer, v katerih se je znašla mladoletna G. (zanjo je že dalj časa dejansko skrbela babica, prva nasprotna udeleženka za preživljanje ni ničesar prispevala, stiki staršev z otrokom niso bili urejeni, …) je podal predlog za varstvo koristi otroka. Ne drži, da bi zaradi tega moral kriti stroške vročevalca oziroma da se mu zaradi tega naloži v plačilo skupne stroške postopka. Nasprotna udeleženca (starša) sta nedvomno zainteresirana, da se razmerje med njima in otrokom ustrezno uredi. Poleg tega je predlagatelj s svojim predlogom v celoti uspel. Zaradi tega bi sodišče nasprotnima udeležencema lahko naložilo, da krijeta te stroške vsak do polovice. Poleg tega so stroški vročevalca nastali izključno zaradi razlogov na strani prve nasprotne udeleženke L.H. (neurejeno bivališče oziroma naslov za vročanje), zato bi morala sama nositi te stroške. Kje se je slednja nahajala, predlagatelj resnično ni vedel. Meni, da sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da bi od njega zahtevalo založitev predujma za stroške vročevalca, nepravilno pa je bilo tudi opozorilo, da bo v nasprotnem primeru predlog zavržen. Predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi ali pa spremeni tako, da mora nasprotna udeleženka povrniti predlagatelju te stroške.

3. Nasprotna udeleženca na pritožbo nista odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Predmetni postopek se je po predlogu predlagatelja vodil zaradi odvzema otroka staršem in namestitve v rejništvo, omejitve starševske skrbi, določitve stikov in preživnine. Zaradi vročitve tega predloga prvi nasprotni udeleženki (materi mladoletne G.) je sodišče angažiralo vročevalca (detektiva). Njegovi stroški so bili odmerjeni v zneskih 84,91 EUR (sklep z dne 15. 11. 2019) in 22,20 EUR (sklep z dne 12. 12. 2019) ter izplačani iz predujma, ki ga je založil predlagatelj.1 Iz tega predujma je bil plačan še strošek objave oklica kasneje postavljenega začasnega zastopnika prve nasprotne udeleženke v Uradnem listu Republike Slovenije, v višini 24,60 EUR. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo o stroških postopka, in sicer tako, da nosijo nepravdne stranke vsaka svoje stroške tega postopka.

6. Stroški vročevalca in stroški objave omenjenega oklica sodijo med t.i. skupne stroške2, ki jih je predhodno kril (založil) predlagatelj. Po določbi 101. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) odloči sodišče o stroških v postopku za varstvo koristi otroka po prostem preudarku. Ne drži, da so ti stroški nastali po krivdi prve nasprotne udeleženke3, neuspešno pa je tudi pritožbeno sklicevanje na uspeh v tem postopku. Predmetni postopek je bil izveden zaradi varstva koristi mladoletne G., torej v skupnem interesu tako predlagatelja (kot organa socialnega skrbstva, ki je sprožil predmetni postopek v družbenem interesu zaščite in varovanja otrok) kot nasprotnih udeležencev (staršev mladoletne G.). Zaradi tega ni pravilno, da predlagatelj sam krije omenjene stroške, temveč je na mestu načelo stroškovne izenačitve tega bremena, torej da te stroške krijejo tako predlagatelj, kot tudi prva in drugi nasprotni udeleženec po enakih deležih.

7. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 42. členom ZNP-1).

1 Pravilnost sklepa z dne 15. 10. 2019, s katerim je sodišče prve stopnje predlagatelju naložilo plačilo predujma in ga opozorilo na posledice neplačila, ne more biti predmet presoje v tem pritožbenem postopku. 2 Gre za stroške, povezane z vročitvijo predloga prvi nasprotni udeleženk, oziroma za stroške, ki so bili potrebni za izvedbo tega sodnega postopka. 3 Prva nasprotna udeleženka se sodišču ni izmikala, temveč se ob začetku predmetnega postopka ni vedelo, kje se dejansko nahaja (prebiva).