Jedro

Obvezna sestavina odločitve o ugovoru zoper pravnomočni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine je razveljavitev sklepa o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba in opravljenih izvršilnih dejanj. Odločitev, da bo o zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku ni niti predvidena niti podana, vendar pa ni nepravilna. V postopku pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni obvezna uporaba določila 1. odst. 57. člena ZIZ o vročanju ugovora v odgovor upniku pred odločitvijo o ugovoru.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se v izpodbijani 2. točki izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Upnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v 1. točki izreka sklep o izvršbi, opr. št. I 99/00211 z dne 19.7.1999, razveljavilo v delu, s katerim je dovoljena izvršba, to je v 2. točki izreka. V 2. točki izpodbijanega sklepa pa je odločilo, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku, pri čemer je v obrazložitvi sklepa navedlo, da se bo postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog nadaljeval pred Okrajnim sodiščem v Sevnici.

Proti delu sklepa, s katerim je sodišče odločilo, da bo o zahtevku odločalo v pravdnem postopku, se je pritožila dolžnica zaradi nepravilne odločitve o stvarni pristojnosti ter zaradi neupoštevanja določb 58. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju. Predlagala je razveljavitev sklepa v odločitvi, da se postopek nadaljuje pred Okrajnim sodiščem v Sevnici, upnikova terjatev pa naj se zavrne, saj upnik ni odgovoril na ugovor v 8 dneh, zaradi česar se šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične. Podrejeno je predlagala, naj se zadeva odstopi stvarno pristojnemu Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani. V obrazložitvi je navedla, da ker upnik ni podal odgovora na ugovor, bi sodišče moralo odločiti v smislu določila 58. člena ZIZ.

Podrejeno pa še navaja, da upnik zahteva plačilo neplačanih premij in obresti iz sklenjene pogodbe o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju. To pomeni, da gre za socialni spor v smislu 2. odst. II. tč. 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, za reševanje katerega je pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani. Zato predlaga, da se v skladu z določili 19. člena Zakona o pravdnem postopku sodišče izreče za stvarno nepristojno in po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopi v reševanje Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani.

Upnik v odgovoru na pritožbo predlaga, da jo sodišče zavrne kot neutemeljeno in priglaša stroške pritožbenega postopka.

Pritožba ni utemeljena.

V situaciji, ko je dolžnica sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine ugovarjala v celoti in obrazloženo, je sodišče prve stopnje pravilno postopalo, ko je izdalo sklep po 2. odst. 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

Sicer pa tega dela sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje v skladu z navedenim določilom sklep o izvršbi razveljavilo v delu, v katerem je dovolilo izvršbo, to je v njegovi 2. točki, pritožba niti ne izpodbija. Glede na izrecno pritožbeno navedbo se izpodbija le 2. točka sklepa, to je odločitev, da bo o zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku. Takšna odločitev pa v 2. odst. 62. člena ZIZ niti ni predvidena. Po citiranem določilu namreč v primeru, da dolžnik sklep o izvršbi izpodbija v celoti ali v delu, v katerem mu je bilo naloženo, naj terjatev plača, sodišče razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo, in opravljena izvršilna dejanja. To je torej obvezna sestavina odločitve o ugovoru zoper kondemnatorni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine. V nadaljevanju tega člena je le še določeno, da sodišče nato nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, če za to ni pristojno, pa se izreče za nepristojno in zadevo odstopi pristojnemu sodišču. Izpodbijani del odločitve torej ni niti predviden niti potreben, vendar pa ni nepravilen. V vsakem primeru, tudi če takšne odločitve sodišče prve stopnje ne bi izdalo, se bo postopek nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.

Šele sodišče, pri katerem se bo postopek nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (v tem primeru pred Okrajnim sodiščem v Sevnici), bo moralo po uradni dolžnosti po prejemu tožbe presoditi, ali je pristojno in v kakšni sestavi (17. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99). Če bo glede na vse navedbe v spisu sodišče ugotovilo, da je pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani ali kakšno drugo sodišče, bo zadevo odstopilo temu sodišču kot stvarno pristojnemu. Iz tega razloga z izpodbijano 2. točko izreka niso bila prekršena pravila o stvarni pristojnosti.

Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe o tem, da upnik na ugovor ni odgovoril, zaradi česar bi morala nastopiti domneva o resničnosti dolžnikovih ugovornih navedb iz 1. odst. 58. člena ZIZ. Ker se vsa vprašanja meritorno obravnavajo šele v pravdnem postopku, v postopku pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni obvezna uporaba določila 1. odst. 57. člena ZIZ o vročanju ugovora v odgovor upniku pred odločitvijo o ugovoru. Iz tega razloga v pritožbi zatrjevano dejstvo, da upnik na ugovor ni odgovoril, na pravilnost in zakonitost odločitve ne vpliva.

Izvod pravočasnega, popolnega in dovoljenega ugovora je sodišče upniku vročilo šele obenem z izpodbijanim sklepom, tako da pred njegovo izdajo niti ni imel možnosti, da bi na ugovor odgovoril. Sicer pa določilo 1. odst. 58. člena ZIZ velja le v primeru ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova in v primeru ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, če se izpodbija le v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba. Kadar pa dolžnik obrazloženo ugovarja kondemnatornemu delu sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, mora izvršilno sodišče ne glede na upnikov morebitni odgovor na ugovor, izdati sklep po 2. odst. 62. člena ZIZ. O utemeljenosti dolžnikovega ugovora se bo odločalo v pravdnem ali kakšnem drugem postopku, kjer bo upnik glede na veljavna procesna pravila moral poskrbeti, da bo pravočasno odgovoril na ugovorne navedbe.

Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa pri preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni našlo razlogov, na katere po določilu 2. odst. 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijani 2. točki potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Odločitev, da upnik sam nosi svoje stroške odgovora na pritožbo, ima podlago v 366. členu ZPP, po katerem v postopku s pritožbo zoper sklep ne veljajo določbe o odgovoru na pritožbo. Stroškov odgovora na pritožbo zato ni mogoče šteti za stroške, ki bi bili potrebni za izvršbo (5. odst. 38. člena ZIZ).