Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Morebitna nepravilna ocena specialista medicine dela, prometa in športa o izpolnjevanju posebnih zdravstvenih zahtev za opravljanje določenega dela ali poklica, zavarovancu ne more biti v škodo. Ker iz zdravniškega spričevala določno izhaja, da tožnica izpolnjuje posebne zdravstvene zahteve za delo na kmetiji, bi bilo potrebno ugotoviti in oceniti ali, ter v kakšnem obsegu je prišlo do zmanjšanja zmožnosti od vključitve v zavarovanje na temelju opravljanja kmetijske dejavnosti. Šele ob takšnem materialnopravnem izhodišču bi bilo mogoče v obravnavani zadevi pravilno in popolno ugotoviti dejstvo invalidnosti.
Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita zavrnilni odločbi tožene stranke št. ... z dne 27. 9. 2010 in št. ... z dne 23. 2. 2010 ter da se tožnico razvrsti v III. kategorijo invalidnosti. Presodilo je, da sta izpodbijana posamična upravna akta pravilna in zakonita.
Zoper navedeno sodbo je tožnica vložila pravočasno pritožbo smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da ni pravilno upoštevano delo, ki ga sedaj opravlja, tj. delo na kmetiji, ampak je invalidnost ocenjevana na administrativno delo, ki ga ne opravlja več oziroma na poklic ekonomskega tehnika. Delo v administraciji se ne more primerjati z delom na kmetiji, ki je težko fizično delo in ga iz zdravstvenih razlogov ni sposobna opravljati. Navaja, da se ni prostovoljno vključila v obvezno zavarovanje, ampak je obvezno zavarovana kot kmet po šifri ... od 1. 7. 2006 dalje. Od 15. 9. 2004 do 30. 6. 2006 je bila nezaposlena in prijavljena na Zavodu RS za zaposlovanje. V tem času je bila vključena v program aktivne politike zaposlovanja. Ker v okviru njene strokovne izobrazbe ni bila možna zaposlitev, ji je Zavod predlagal samozaposlitev na kmetiji. V sodelovanju z Agencijo A. so izdelali Poslovni načrt - samozaposlitev na kmetiji, datiran junij 2006. Prejela in podpisala je tudi pogodbo o subvencioniranju za samozaposlitve. Dne 30. 6. 2006 je bila odjavljena z zavoda, 10. 7. 2006 pa je uspešno opravila zdravniški pregled za delo na kmetiji. Od 1. 6. 2006 je torej samozaposlena na kmetiji in zavarovana kot kmet. Kot kmet je zavarovana od 1. 7. 2006 do 3. 2. 2010 in tudi od 5. 2. 2010 dalje. Nerazumljiva se ji zdi odločitev sodišča, ki je kljub mnenju invalidske komisije II. stopnje in sodnega izvedenca, njen tožbeni zahtevek zavrnilo. Glede ugotovljene zmožnosti za delo administratorke pa poudarja, da bi ga dejansko zmogla, če bi ga še imela.
Pritožba je utemeljena.
Ob preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v obravnavani zadevi zaradi delno zmotne materialnopravne presoje in posledične pomanjkljivosti postopka ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Izpodbijana zavrnilna sodba je izdana vsaj preuranjeno.
V obravnavani zadevi gre za spor zaradi priznanja pravic iz invalidskega zavarovanja in s tem povezano presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih zavrnilnih posamičnih upravnih aktov. Obe odločbi sta bili sicer izdani na podlagi skladnih mnenj invalidske komisije I. in II. stopnje (IK I in IK II) z dne 4. 2. 2010 in 31. 8. 2010, da pri tožnici invalidnost sploh ni podana, ker pri njej ni izkazanih takšnih zdravstvenih sprememb, ki bi zmanjševale zmožnost za zagotovitev oz. ohranitev delovnega mesta „administratorke“, na katero je bila razporejena. Torej iz razloga, ker pri njej invalidnost sploh ni bila ugotovljena in že zato ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja.
Bistveno enak je zaključek prvostopenjskega sodišča. Na podlagi dopolnilnih mnenj IK II in sodnoizvedenskega mnenja specialista medicine dela, prometa in športa prav tako ugotavlja, da pri tožnici ni izkazane zmanjšane delovne zmožnosti za svoj poklic ekonomskega tehnika, niti pri njej ni mogoče ugotoviti invalidnosti v zvezi z opravljanjem kmetijske dejavnosti, ker že ob vključitvi v zavarovanje 1. 7. 2006 za delo na kmetiji, ni bila zmožna.
Pritožbeno sodišče sicer soglaša z dokaznim zaključkom prvostopenjskega, da je tožnica še vedno v polnem delovnem času zmožna za svoj poklic ekonomskega tehnika oz. za delo na delovnem mestu administratorke, če bi ga še imela. Vendar pa ob dejstvu, da je od 1. 7. 2006 dalje zavarovana na temelju opravljanja kmetijske dejavnosti, pritožbeno sodišče ne more slediti zaključku prvostopenjskega, da pri njej ni zmanjšane delovne zmožnosti niti za opravljanje kmetijske dejavnosti, ker da že ob vključitvi v zavarovanje, za to delo ni bila zmožna. Pritožbeno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da morebitna nepravilna ocena specialista medicine dela, prometa in športa o izpolnjevanju posebnih zdravstvenih zahtev za opravljanje določenega dela ali poklica, zavarovancu ne more biti v škodo. Ker iz zdravniškega spričevala z dne 10. 7. 2006 določno izhaja, da tožnica izpolnjuje posebne zdravstvene zahteve za delo na kmetiji, bi bilo potrebno ugotoviti in oceniti ali, ter v kakšnem obsegu je prišlo do zmanjšanja zmožnosti od vključitve v zavarovanje na temelju opravljanja kmetijske dejavnosti. Šele ob takšnem materialnopravnem izhodišču bi bilo mogoče v obravnavani zadevi pravilno in popolno ugotoviti dejstvo invalidnosti.
V kolikor se ob pravilni uporabi 60. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS št. 106/99 s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju ZPIZ-1) izkaže, da je podana zmanjšana delovna zmožnost za opravljanje kmetijske dejavnosti, za katero je zavarovanec zavarovan, in da ga je potrebno razvrstiti v določeno kategorijo invalidnosti, je potrebno o pravicah na temelju preostale delovne zmožnosti odločiti ob ustavnoskladni razlagi in uporabi 66. člena ZPIZ-1. Iz enakih ustavnopravnih razlogov, zaradi katerih je Ustavno sodišče RS v odločbi opr. št. U-I-287/10 z dne 3. 11. 2011 ugotovilo, da drugi odstavek 66. člena ZPIZ-1 ni v skladu z Ustavo RS, v kolikor se nanaša na zavarovance iz 7. alinee prvega odstavka 34. člena istega zakona, je potrebno presojati tudi izpolnjevanje pogojev za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja za zavarovance iz 6. alinee prvega odstavka 34. člena ZPIZ-1, ki so prostovoljno vključeni v zavarovanje na temelju opravljanja samostojne kmetijske dejavnosti.
Da bodo odpravljene ugotovljene pomanjkljivosti, je bilo na temelju 355. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 73/2007 in 45/2008; v nadaljevanju ZPP) potrebno izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku bo potrebno razčistiti še sporna dejstva. Še zlasti bo potrebno ugotoviti obseg tožničinega zavarovanja na temelju opravljanja kmetijske dejavnosti od 1. 7. 2006 dalje, v skladu z osmim odstavkom 34. člena ZPIZ-1 razčistiti in ugotoviti obseg zavarovanja v skupnem obveznem zavarovanju, z dopolnilnim sodnomedicinskim izvedenstvom dopolnilno razčistiti in ugotoviti morebitno zmanjšanje delovne zmožnosti tožnice za opravljanje kmetijske dejavnosti po vključitvi v zavarovanje, ter izvesti še eventualne druge dokaze, pomembne za ugotovitev vseh pravnorelevantnih dejstev. Šele po dopolnitvi postopka v nakazani smeri in ob pravilni uporabi materialnega prava bo mogoče v zadevi pravilno in zakonito razsoditi.