Jedro

Ker je postopek osebnega stečaja namenjen poplačilu stečajnih upnikov znotraj stečajnega postopka, je tudi postopek preizkušanja prijavljenih terjatev znotraj stečajnega postopka podrejen temu namenu. Če obstoj stečajne mase kot dejanska predpostavka za zasledovanje tega namena ni izpolnjena, sodišče ustavi že začet postopek osebnega stečaja. Čeprav je stranski učinek zaključenega stečajnega postopka osebnega stečaja tudi v tem, da upniki pridobijo izvršilni naslov za neplačani del priznanih terjatev v stečajnem postopku, pa ne more biti izključni namen (nadaljnjega) vodenja postopka osebnega stečaja le v pridobitvi takšnega izvršilnega naslova upnikov v primeru, ko ni izpolnjena splošna predpostavka za vodenje tega postopka, to je obstoj stečajne mase stečajnega dolžnika.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se postopek osebnega stečaja konča (1. točka izreka). Razrešilo je stečajno upraviteljico S. K. (2. točka izreka). O tem, katere terjatve upnikov, ki so bile prijavljene v postopku, so priznane, je odločilo tako, da se je sklicevalo na seznam neplačanih terjatev z dne 16. 11. 2010 kot sestavni del izreka sklepa (3. točka izreka). Stečajnemu dolžniku je naložilo plačilo neplačanih terjatev iz 3. točke izreka (4. točka izreka). Svojo odločitev je sodišče prve stopnje utemeljilo na ugotovljeni dejanski okoliščini, da ni stečajne mase in se sklicevalo na 1. odstavek 378. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS št. 126/07-52/10 – v nadaljevanju ZFPPIPP).

V pritožbenem roku sta pritožbi vložila upnika Z. in R. Oba upnika izpodbijata prvostopenjski sklep v smeri, da prvostopenjsko sodišče pri svoji odločitvi ni upoštevalo naknadno prijavljenih terjatev obeh pritožnikov in sicer Z. naknadno prijavljenega popravka terjatve v višini 357,08 EUR, namesto prvotno prijavljene terjatve v višini 109,98 EUR in dodatno prijavljene terjatve R. z dne 15. 12. 2010 v višini 10,60 EUR. Pritožnica R. v pritožbi uveljavlja, da bi stečajni upravitelj moral v skladu s 392. členom ZFPPIPP izdati dodatni osnovni seznam glede terjatev, ki so bile naknadno prijavljene.

Pritožbi nista utemeljeni.

Pritožnika v pritožbah ne izpodbijata dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da v stečajnem postopku nad stečajnim dolžnikom ni bilo ugotovljene stečajne mase. Skladno s 1. odstavkom 382. člena ZFPPIPP je namen vodenja postopka osebnega stečaja v tem, da se omogoči vsem upnikom iz premoženja stečajnega dolžnika hkratno poplačilo navadnih terjatev do stečajnega dolžnika v enakih deležih. Dejanska predpostavka za doseganje takšnega namena je torej obstoj premoženja stečajnega dolžnika, iz katerega je mogoče poplačilo upnikov stečajnega dolžnika. V kolikor ta dejanska predpostavka ni izpolnjena, ni podlage za vodenje postopka osebnega stečaja, razen v primeru, da bi hkrati tekel tudi postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika (pododdelek 5.11.2. ZFPPIPP), za kar pa ne gre v konkretnem primeru.

Postopek osebnega stečaja se po svojih učinkih razlikuje od stečaja pravne osebe v tem, da po koncu stečajnega postopka fizična oseba ne preneha, v skladu z 2. odstavkom 382. člena ZFPPIPP pa ne prenehajo tudi terjatve upnikov zoper stečajnega dolžnika v delu, v katerem te niso bile plačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika. Po zaključku postopka osebnega stečaja pa predstavlja pravnomočni sklep o končanju postopka osebnega stečaja iz 1. in 2. odstavka 396. člena ZFPPIPP izvršilni naslov za izterjavo neplačanih priznanih terjatev (4. odstavek 396. člena ZFPPIPP). Zaradi navedenih specifik v položaju stečajnega dolžnika v osebnem stečaju zakon kljub določbi o smiselni uporabi, izrecno izključuje uporabo posameznih določb zakona, ki veljajo v postopku stečaja pravne osebe (2. odstavek 383. člena ZFPPIPP). Med temi določbami ni določbe 378. člena ZFPPIPP, ki ureja postopek končanja stečajnega postopka brez razdelitve upnikom ob dejanski predpostavki, da je stečajna masa neznatne vrednosti ali ne zadošča niti za stroške stečajnega postopka.

Glede na izpostavljene dejanske okoliščine v pritožbah se izkaže kot odločilen za presojo utemeljenosti pritožb odgovor na vprašanje ali je sodišče v postopku osebnega stečaja pred odločanjem o končanju stečajnega postopka na predlog upravitelja v smislu 1. odstavka 378. člena ZFPPIPP dolžno izvesti postopek preizkusa terjatev v smislu 392. člena ZFPPIPP. Ali torej specifične določbe zakona iz oddelka 5.11 izključujejo možnost smiselne uporabe 5. odstavka 378. člena, ki izključuje preizkus terjatev upnikov v primeru končanja stečajnega postopka brez razdelitve upnikom. Po mnenju pritožbenega sodišča je odgovor na to vprašanje podan v zakonsko opredeljenem namenu postopka osebnega stečaja v 1. odstavku 382. člena ZFPPIPP. Ker je postopek osebnega stečaja namenjen poplačilu stečajnih upnikov znotraj stečajnega postopka, je tudi postopek preizkušanja prijavljenih terjatev znotraj stečajnega postopka podrejen temu namenu. Če obstoj stečajne mase kot dejanska predpostavka za zasledovanje tega namena ni izpolnjena, sodišče ustavi že začet postopek osebnega stečaja. Čeprav je stranski učinek zaključenega stečajnega postopka osebnega stečaja tudi v tem, da upniki pridobijo izvršilni naslov za neplačani del priznanih terjatev v stečajnem postopku (4. odstavek 396. člena ZFPPIPP), pa ne more biti izključni namen (nadaljnjega) vodenja postopka osebnega stečaja le v pridobitvi takšnega izvršilnega naslova upnikov v primeru, ko ni izpolnjena splošna predpostavka za vodenje tega postopka, to je obstoj stečajne mase stečajnega dolžnika. Sodišče prve stopnje je zato pravilno uporabilo materialno pravo, ko je stečajni postopek v posledici neizkazane stečajne mase končalo, ne da bi izvedlo postopek preizkusa naknadno prijavljenih terjatev obeh pritožnikov, upoštevaje določbo 1. odstavka 383. člena v povezavi s 1. odstavkom 382. člena in 5. odstavkom 378. člena ZFPPIPP.

Ker pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ni ugotovilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP) je odločilo kot je razvidno iz izreka tega sklepa.