Jedro

Ni nujno, da toženka vedno sledi predlogu prosilca glede obsega zaprošene BPP in lahko določi manjši obseg, vendar pa tega ne sme storiti brez razloga. Razlog, zaradi katerega bi toženka lahko določila ožji obseg je ocena, da bo tudi z dodelitvijo BPP za zastopanje na I. stopnji, pričakovani rezultat dosežen. Te ocene pa v izpodbijani odločbi ni opravila.

Izrek

I. Tožbi se ugodi tako, da se III. točka izreka odločbe Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 506/2021 z dne 2. aprila 2021 odpravi in se zadeva v tem obsegu vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je toženka združila prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) pod Bpp 506/2021 in Bpp 3436/2020, tako da se po novem vodijo pod Bpp 506/2021 (I. točka izreka), ugodila tožničini prošnji za dodelitev BPP in ji dodelila izredno BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje v postopku obravnave ugovora po izteku roka v izvršilni zadevi I 3776/2005 Okrajnega sodišča v Ljubljani, od 28. 2. 2020 dalje (II. točka izreka), zavrnila pa je prošnjo tožnice za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem II. stopnje v postopku ugovora po izteku roka v izvršilni zadevi I 3776/2005 Okrajnega sodišča v Ljubljani (III točka izreka). Odločila je še, da se za izvajanje pravne pomoči določi odvetnik A.A. (točka IV).

2. V obrazložitvi navaja, da je odločala v ponovljenem postopku, saj ji je Upravno sodišče v sodbi I U 1131/2020 z dne 17. 2. 2021 naložilo, naj obrazloži, v kakšnem obsegu je tožnica zaprosila za dodelitev BPP v izvršilnem postopku I 3776/2005. Zato je tožnico dodatno pozvala, naj predloži pisno izjavo, v kateri naj konkretno navede in obrazloži, v kakšnem obsegu zaproša za dodelitev BPP v tem postopku. Tožnica je predložila dopis odvetnika, iz katerega izhaja, da potrebuje pravno pomoč za sestavo in vložitev odgovora na poziv sodišča z dne 2. 11. 2020 in za zastopanje pred sodiščem I. in II. stopnje v postopku obravnave ugovora po izteku roka v zadevi I 3776/2005 Okrajnega sodišča v Ljubljani. Ugotovila je, da so izpolnjeni pogoji iz prvega, drugega in tretjega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), saj je tožnica verjetno izkazala obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, prav tako pa je izkazala potrebo po zastopanju pred sodiščem I. stopnje v postopku obravnave ugovora dolžnice po izteku roka.

3. Navaja še, da lahko organ za BPP po prvi in drugi alineji 28. člena ZBPP določi drugačen obseg ali obliko BPP, če oceni, da bo tudi tako dosežen pričakovan rezultat. V obravnavanem primeru je toženka v tej fazi tožnici zagotovila ustrezno varstvo njenih pravic, saj ni jasno, ali bo večji obseg BPP sploh potrebovala, zato bi bila dodelitev BPP v večjem obsegu v nasprotju s 24. členom ZBPP, tj. v nasprotju z dejanskim stanjem stvari. Če bo tožnica zoper odločbo sodišča I. stopnje želela vložiti pritožbo ali odgovor na pritožbo oziroma bo nastala potreba po zastopanju pred sodiščem II. stopnje, bo prošnjo za dodelitev BPP v tem obsegu lahko vložila ponovno.

4. Tožnica zoper III. točko izreka odločbe vlaga tožbo, saj meni, da je prišlo do kršitve 22. člena Ustave. Služba za BPP vedno hkrati odobri pravno pomoč za zastopanje na I. in II. stopnji izvršilnega postopka, tožnici pa to odreka. Navaja, da bo zastopanje zagotovo potrebno tudi na II. stopnji, saj bodisi njenemu ugovoru ne bo ugodeno, ali pa bo odločitvi ugovarjala nasprotna stranka. V izvršilnih postopkih so določeni kratki roki za ugovore, v katerih toženka o prošnji ne odloči, tožnica in odvetnik pa tako ne bosta vedela, ali bo BPP sploh odobrena. Toženka ni upravičena podajati dokaznih ocen v smislu izgledov za uspeh, zato ne more trditi, ali bo tožnica na prvi stopnji uspela, četudi bo uspela, pa bo temu nasprotovala nasprotna stranka, saj je tožničinim trditvam nasprotovala že v predmetnem izvršilnem postopku in bo zato potrebno zastopanje po odvetniku tudi na II. stopnji. Postavljenemu zastopniku in službi za BPP je tako tudi lažje, saj se izognejo obravnavanju novih, nepotrebnih vlog za isto zadevo, obenem pa to omogoča hitro pripravo ugovora v kratkem roku, ki je zanj predpisan. Zato taka dodelitev BPP nikakor ni v nasprotju z ZBPP.

5. Navaja tudi številne odločbe BPP, v katerih je bila BPP v izvršilnih zadevah vedno odobrena za zastopanje pred sodiščem I. in II. stopnje, tako v zadevah v katerih je bila upnica, kot v zadevah v katerih je bila dolžnica. Toženka je sama želela mnenje odvetnika, kakšno BPP je treba odobriti, sedaj pa njegovega mnenja, da bo potrebno zastopanje na I. in na II. stopnji, noče upoštevati. Opisuje še druge postopke, v katerih naj bi ji služba za BPP kršila pravice in meni, da je zadeva že prešla na osebno raven. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano III. točko izreka odločbe odpravi ter vrne toženki v ponovno odločanje tako, da se tožnici dodeli pravna pomoč tudi za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem II. stopnje v izvršilni zadevi I 3776/2005. Uveljavlja tudi povračilo stroškov postopka.

6. Toženka na tožbo ni odgovorila, sodišču pa je poslala upravne spise.

7. Tožba je utemeljena.

8. V kakšnem obsegu se dodeli BPP ureja 28. člen ZBPP. BPP se praviloma dodeli v obsegu, kot ga uveljavlja prosilec, in za čas, potreben glede na obliko, ki je bila dodeljena (prvi odstavek 28. člena ZBPP). Pristojni organ za BPP lahko določi drugačen obseg posameznih oblik BPP, če oceni, da bo tudi s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat ali dodeli BPP za zaprošene oblike pravne pomoči le delno, tako da dodelitev veže na dokončanje posameznih faz postopka v isti zadevi (npr. v prvi fazi samo pravno svetovanje pri odvetniku, v drugi fazi po nasvetu in priporočilu odvetnika pravno svetovanje in zastopanje v postopku na prvi stopnji) ali določi oziroma omeji vrsto storitev oziroma število ur pravnega svetovanja (1., 2. in 3. alineja drugega odstavka 28. člena ZBPP).

9. Glede na navedeno torej ni nujno, da toženka vedno sledi predlogu prosilca glede obsega zaprošene BPP in lahko določi manjši obseg, vendar pa tega ne sme storiti brez razloga. Razlog, zaradi katerega bi toženka lahko določila ožji obseg je ocena, da bo tudi z dodelitvijo BPP za zastopanje na I. stopnji, pričakovani rezultat dosežen. Te ocene pa v izpodbijani odločbi ni opravila.

10. Iz izpodbijanega akta namreč izhaja, da je toženka štela, da je tožnica verjetno izkazala obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah zakona, ki ureja izvršbo, preprečujejo izvršbo. Ker pa ni jasno, ali bo tožnica večji obseg BPP sploh potrebovala, je štela, da bi bila dodelitev BPP v večjem obsegu v nasprotju s 24. členom ZBPP.

11. Po določbi 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da: - zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in - je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.

12. Po presoji sodišča je v obravnavani zadevi sklicevanje na to določbo zmotno. Tožnica utemeljeno opozarja, da bo glede na ravnanje nasprotne stranke bodisi morala vložiti pritožbo, bodisi odgovor na pritožbo. Tožnica je ravno po presoji toženke verjetno izkazala obstoj razlogov za ugovor, po stališču Vrhovnega sodišča, ki ga je zavzelo v zadevi X Ips 49/2020, pa je po četrti alineji 8. člena ZBPP mogoče dolžniku, ki verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor, v izvršilnem postopku dodeliti BPP ne le za sestavo in vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi, temveč tudi za sestavo in vložitev pritožbe zoper odločitev o ugovoru zoper sklep o izvršbi. Ker je po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju v primeru pritožbe dopusten tudi odgovor na pritožbo (četrti odstavek 9. člena), dolžniku, ki je upravičen do BPP glede na svoj materialni položaj, ni mogoče odrekati pravice do BPP za zastopanje v pritožbenem postopku niti kadar je na prvi stopnji uspel, torej za sestavo odgovora na pritožbo. V postopku dodelitve BPP, v katerem sicer organ presodi, da so razlogi za ugovor verjetno izkazani, torej ni mogoče oceniti, da niti pritožbe niti odgovora na pritožbo ne bo razumno vložiti. Če bo tožnica z ugovorom uspela, vendar upnik ne bi vložil pritožbe zoper sklep, pa seveda tudi odgovor na pritožbo ne bo vložen, kar bi torej pomenilo, da odvetnik teh stroškov (kljub odobreni BPP) tudi ne bi mogel uveljavljati.

13. Glede na povedano je sodišče tožbi na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo tako, da je izpodbijani del odločbe odpravilo in zadevo v tem obsegu vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.

14. Sodišče je na podlagi 1. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe in izpodbijane odločbe ter upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1. 15. Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi, tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnave zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik o povrnitvi stroškov). Ker je bila zadeva rešena na seji in tožnice v postopku ni zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se ji v skladu z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov priznajo stroški v višini 15,00 EUR. Priznane stroške mora toženka tožnici plačati v 15 dneh od vročitve sodbe (313. člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), če zamudi, pa ji gredo od izteka tega roka še zahtevane zakonske zamudne obresti (299. člen Obligacijskega zakonika).