Jedro

Ker sta predlagatelja obnove postopka lastnika zemljišč, ki sta v neposredni bližini zemljišča, na katerem je predvidena sporna gradnja, in jima je bil s pravnomočnim sklepom priznan status stranke v postopku za izdajo lokacijskega dovoljenja ter posledično dovoljena obnova navedenega postopka, bi morala imenovana imeti lastnost strank tudi v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 41. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) odločilo, da se postopka v zadevi, opr. št. U 416/2000 ter v zadevi, opr št. U 566/2000, zaradi skupne obravnave in odločanja združita, zadeva pa se naprej vodi pod opr. št. U 416/2000 (1. točka izreka sodbe in sklepa); z izpodbijano sodbo je na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 4.2.2000 (2. točka izreka sodbe in sklepa); zavrnilo pa je tudi tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 7.2.2000 (3. točka izreka sodbe in sklepa). Tožena stranka je z odločbo z dne 4.2.2000 zavrnila tožnikovo pritožbo zoper sklep Upravne enote L., Izpostava Š. z dne 7.10.1999, s katerim je prvostopni upravni organ ugodil predlogu G.W. ter D.Š. (v tem postopku stranki z interesom) in dovolil obnovo postopka, ki je bil končan z gradbenim dovoljenjem z dne 30.6.1999, ki je bilo izdano investitorju P.U., za pozidavo vmesnega dela med stanovanjsko hišo in garažo ter nadzidavo tega dela in obstoječe garaže na zemljišču parc. št. 232/9 k.o. S. Obnova je bila dovoljena v obsegu, da se da možnost udeležbe v postopku predlagateljema obnove. Z odločbo z dne 7.2.2000 pa je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Upravne enote L., Izpostava Š. z dne 21.10.1999, s katero je bila investitorju P.U. odložena izvršitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja z dne 28.12.1998 ter z dne 30.6.1999, dokler se ne odloči o obnovi postopka.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe (k 2. točki izreka sodbe in sklepa) se sodišče prve stopnje strinja z odločbo tožene stranke. Navaja, da sta stranki z interesom obnovo postopka predlagali na podlagi 9. točke 249. člena ZUP/86. V obravnavanem primeru znaša oddaljenost predvidenega objekta od posestne meje strank z interesom le 1,6 metra. Ker bi takšen poseg lahko vplival na bivalne pogoje v sosednjih objektih, bi stranki z interesom morali biti vabljeni v postopek za izdajo spornega upravnega dovoljenja. Za takšno sklepanje zadošča že ugotovitev, da je vpliv bodočega objekta na bivalne pogoje v sosednjih objektih vsaj verjetno izkazan. V postopku, v katerem preizkuša predlog za obnovo postopka (1. odstavek 125. člena ZUP/86), pristojni upravni organ ni dolžan ugotavljati, kakšen bo konkreten vpliv predvidenega objekta na okolico. Že samo dejstvo, da se določene osebe niso udeleževale postopka, čeprav bi se ga kot stranke morale, zadostuje, da se dovoli obnova postopka po določbi 9. točke 1. odstavka 249. člena ZUP/86. Položaja stranskega udeleženca v smislu 49. člena ZUP/86 ni mogoče presojati po oddaljenosti lociranega gradbenega objekta, saj je tudi tisti, ki ni neposredni mejaš, lahko prizadet v svojih pravicah ali pravnih koristih. Iz določbe 2. odstavka 260. člena ZUP/86 izhaja, da je pravna podlaga za izdajo sklepa, s katerim se zadrži izvršitev konkretnega upravnega akta, podana takoj, ko upravni organ ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za dovolitev obnove postopka. Zato so bili v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji za zadržanje izvršitve spornih upravnih dovoljenj v skladu z navedeno določbo ZUP/86. Tožnik v pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da izpodbijani odločbi odpravi. Navaja, da predlagatelja obnove nista izkazala, katere njune pravice ali pravne koristi utegnejo biti prizadete. Meni, da pavšalno sklicevanje na oddaljenost od spornega objekta ni dovolj, da se nekomu lahko prizna položaj stranke v postopku, saj s tem ni zadoščeno pogoju, da mora biti verjetno izkazano varovanje interesa ali pravne koristi. Ker je napačna odločitev v točki 2 izreka, je posledično nepravilna tudi odločitev v točki 3 izreka.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

G.W. se v odgovoru na pritožbo strinja z izpodbijano sodbo. Navaja, da so neresnične trditve, da stranki z interesom nista izkazali pravnega in dejanskega interesa. Že v letu 1994 je bila opravljena obravnava v zvezi z gradnjo investitorja, na kateri sta podali svoje pripombe, ki so bile vnesene v zapisnik. Zlasti sta opozarjali, da bi načrtovani objekt zmanjšal kvaliteto bivanja (zmanjšana osvetlitev, gostota pozidave objekta je v primerjavi z obstoječo parcelo je v popolnem nasprotju z odlokom, ki ureja območje urejanja, premajhen odmik načrtovanega objekta od parcelne meje). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 9. točke 249. člena ZUP/86 se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero ni rednega pravnega sredstva, obnovi, če osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka, ni bila dana možnost udeležbe. Po določbi 49. člena ZUP/86 je stranka oseba, ki se je na njeno zahtevo uvedel postopek, zoper katero teče postopek ali ki ima za varstvo svojih pravic in pravnih koristi pravico udeleževati se postopka.

Iz izpodbijane sodbe izhaja, in to ni sporno, da je bilo z odločbo, dokončno v upravnem postopku, tožniku izdano gradbeno dovoljenje za pozidavo vmesnega dela med stanovanjsko hišo in garažo ter nadzidavo tega dela in obstoječe garaže na zemljišču parc. št. 232/9 k.o. S., ter da predlagatelja obnove postopka (v tem postopku stranki z interesom) v upravnem postopku za izdajo navedenega upravnega dovoljenja nista sodelovala. Glede na to, da sta predlagatelja obnove postopka lastnika zemljišč, ki sta v neposredni bližini zemljišča, na katerem je predvidena sporna gradnja, in jima je bil s pravnomočnim sklepom Upravne enote L., Izpostava Š. z dne 13.9.1999, priznan status stranke v postopku za izdajo lokacijskega dovoljenja ter posledično dovoljena obnova navedenega postopka (zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor RS z dne 3.2.2000, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba zoper navedeni sklep, po podatkih spisov ni bil sprožen upravni spor), bi tudi po presoji pritožbenega sodišča morala imeti imenovana lastnost strank v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja, saj bi za varstvo svojih pravic in pravnih koristi imela pravico udeleževati se tudi tega postopka. Ker tega nista imela, sta sodišče prve stopnje in pred njim tožena stranka po presoji pritožbenega sodišča pravilno ocenila, da je tudi za obnovo postopka za izdajo gradbenega dovoljenja za sporni poseg podan obnovitveni razlog iz 9. točke 249. člena ZUP/86. Pritožbeni ugovor, da predlagatelja obnove nimata lastnosti stranke v postopku izdaje spornega upravnega dovoljenja, ker nista mejaša zemljišča, ki je predvideno za gradnjo, je po presoji pritožbenega sodišča, ob upoštevanju pravnomočne odločitve o dovolitvi obnove postopka za izdajo lokacijskega dovoljenja za pozidavo vmesnega dela med stanovanjsko hišo in garažo ter nadzidavo tega dela in obstoječe garaže na zemljišču parc. št. 232/9 k.o. S., neutemeljen. To sta pravilno presodila tudi sodišče prve stopnje in tožena stranka.

Ker je odločitev upravnih organov in prvostopnega sodišča o dovolitvi obnove gradbenega postopka (2. točka izreka sodbe in sklepa), glede na pravnomočno odločitev o dovolitvi obnove postopka za izdajo lokacijskega dovoljenja za sporni poseg, pravilna, je po presoji pritožbenega sodišča pravilna tudi odločitev o zadržanju izvršitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja z dne 28.12.1998 ter 30.6.1999 (3. točka izreka sodbe in sklepa) v skladu z določilom 260. člena ZUP/86. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (2. in 3. točko izreka sodbe in sklepa).