Jedro

V konkretni zadevi je izvedenec izdelal izvedensko mnenje s področja psihiatrije, takšna pa sodna praksa ocenjuje večinoma kot zahtevna, v nekaterih primerih pa tudi kot zelo zahtevna. Sama dolžina pisnega mnenja pri oceni zahtevnosti ni odločilna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z obravnavanim sklepom odmerilo sodnemu izvedencu B. B. za opravljeno izvedensko delo nagrado skupaj s stroški 748,62 EUR bruto. Odločilo je, da se ta znesek nakaže na TRR izvedenca, ki ni zavezanec za DDV ter da se nagrada in stroški izplačajo iz predujma tožeče stranke.

2. Proti temu sklepu se pritožuje tožnik in predlaga pritožbenemu sodišču, da ga razveljavi. Navaja, da glede na vsebino, obseg in metodološki pristop, mnenje izvedenca psihiatrične stroke B. B. ne sodi med zahtevna izvedenska mnenja. Po mnenju pritožnika se uvršča med manj zahtevna menja. Poleg tega se izvedenec v večjem delu izvedenskega mnenja opredeljuje do dokazov in listin v spisu, za kar pa ni bil angažiran. Sodišče ne pojasni, zakaj se njegovo mnenje uvršča med zahtevna mnenja. Poleg tega je sodišče napačno uporabilo določilo pravilnika in v previsokem znesku priznalo nagrado za psihiatrični pregled v trajanju domnevno treh ur.

3. Izvedenec je odgovoril na pritožbo, pojasnjuje, zakaj je šlo v konkretnem primeru za izdelavo izjemno zahtevnega mnenja ter predlaga pritožbenemu sodišču, da odobri stroške v skladu z njegovim stroškovnikom.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pri odmeri nagrade in stroškov sodnemu izvedencu psihiatrične stroke B. B., dr. med., pravilno uporabilo določbe Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Uradni list RS, št. 88/2010 – 50/2015, v nadaljevanju Pravilnik). Odločitev o odmeri nagrade izvedencu na podlagi njegovega stroškovnika je v izpodbijanem sklepu zadosti obrazložena, sklep je mogoče preizkusiti, razlogi zanj pa si tudi ne nasprotujejo. V pritožbi očitanih bistvenih kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pritožbeno sodišče zato ni ugotovilo.

6. Zahtevnost izvida in mnenja oziroma cenitve je odvisna zlasti od obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo izvida in mnenja oziroma cenitve, časa, ki ga ima izvedenec oziroma cenilec na voljo, da ga pripravi, kompleksnosti in vrste zadeve, ki je predmet izvida in mnenja oziroma cenitve ter drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti izvida in mnenja oziroma cenitve (4. točka 47. člena Pravilnika). V obravnavani zadevi je tudi po presoji pritožbenega sodišča izvedencu treba priznati nagrado po 2. točki prvega odstavka 51. člena Pravilnika, torej za izdelavo zahtevnega mnenja, ne pa za manj zahtevno mnenje, kot predlaga pritožba. Zgoraj citirana določba Pravilnika vsebuje splošna izhodišča za vrednotenje zahtevnosti izvedenskega mnenja, ob katerih pa sodna praksa upošteva predvsem primerjavo izvedenskih mnenj o istih oziroma podobnih strokovnih vprašanjih. V konkretni zadevi je izvedenec izdelal izvedensko mnenje s področja psihiatrije, takšna pa sodna praksa ocenjuje večinoma kot zahtevna, v nekaterih primerih pa tudi kot zelo zahtevna. Sama dolžina pisnega mnenja pri oceni zahtevnosti ni odločilna. Za odmero stroškov tudi ni pomembno ali se stranke z izvedenčevimi ugotovitvami strinjajo, prav tako je v presoji sodišča, ali je izvedenec v mnenju prekoračil svoje naloge. Nadalje pa pritožba tudi nima prav, da izvedencu za pregled oškodovanca ne pripada nagrada po 3. točki prvega odstavka 50. člena Pravilnika. Izvedenec je v priglasitvi stroškov opredelil pregled za zelo zahteven (3 ure), v odgovoru na pritožbo pa je zahtevnost pregleda še dodatno pojasnil. Pritožbeno sodišče ne dvomi, da je psihiatrični pregled tožnika, tudi glede na posebnosti naloge izvedenca v konkretni zadevi, potrebno uvrstiti med zelo zahtevno strokovno delo.

7. Pritožba zato ni utemeljena in jo je sodišče druge stopnje zavrnilo ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).